Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile ZDA izvedle napad na pristaniški objekt v Venezueli. Operacija, ki jo je po nekaterih navedbah izvedla agencija CIA s pomočjo brezpilotnih letalnikov, je bila usmerjena proti infrastrukturi, ki naj bi jo venezuelski narkokarteli uporabljali za tihotapljenje prepovedanih drog. Trump je poudaril, da so ZDA s tem uničile pomembno bazo za nakladanje mamil, kar predstavlja stopnjevanje vojaških posredovanj njegove administracije v regiji.
Kronologija dogodkov
29. dec. 2025 :Potrditev napada z droni na venezuelsko pristanišče.Ameriški uradniki in predsednik Trump so potrdili izvedbo prikrite operacije na venezuelskem ozemlju na božični večer. Agencija CIA naj bi z droni uničila objekt, ki so ga po ameriških obveščevalnih podatkih uporabljali narkokarteli za tihotapljenje mamil.
7. okt. 2025 :Zaostritev stališč do Venezuele in carinske politike.Administracija Donalda Trumpa je prekinila diplomatska prizadevanja z Venezuelo in hkrati okrepila vojaško prisotnost v Karibih. Te poteze so nakazale prehod k agresivnejšemu pristopu proti vladi Nicolása Madura v okviru širših prizadevanj za boj proti trgovini z drogami.
Napad na venezuelsko ozemlje pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki, saj so se prejšnje operacije v glavnem omejevale na prestrezanje plovil v mednarodnih vodah Karibskega morja. Po navedbah virov so razbitine uničenih plovil naplavile na obalo kolumbijskega polotoka, medtem ko poročila o vsebini tovora ostajajo protislovna. Incident se je zgodil v obdobju močno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ko Trumpova administracija povečuje pritisk na vlado Nicolása Madura.
Izjave
"Združene države Amerike so uničile veliko bazo v Venezueli."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli in ameriško vojaško posredovanje imata posreden vpliv na Slovenijo prek globalne varnostne politike in stabilnosti energetskih trgov. Kot članica Nata in EU Slovenija spremlja ameriške zunanjepolitične premike, vendar neposrednih interesov v tej latinskoameriški državi nima, razen v okviru usklajenih stališč evropske diplomacije glede demokratičnih standardov in boja proti kriminalu.
Po poročanju CNN in New York Timesa naj bi CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump ni želel potrditi, ali je ameriška vojska ali CIA izvedla napad na venezuelski objekt, ki naj bi bil uporabljen za tihotapljenje drog. Podrobnosti o lokaciji in naravi objekta niso znane.
Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju televizijske mreže CNN izvedla napad z brezpilotnim letalnikom na pristaniški objekt na obali Venezuele. Napad, ki so ga potrdili neimenovani viri blizu agencije, predstavlja neposredno vojaško oacijo na ozemlju južnoameriške države, s katero so Združene države Amerike že dlje časa v napetih odnosih.
Operacija je bila usmerjena na strateško pomembno infrastrukturo, vendar podrobnosti o morebitnih žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode za zdaj ostajajo neznane. Venezuelske oblasti se na incident uradno še niso odzvale, medtem ko ameriška stran operacije javno ne komentira. Dogodek pomeni pomembno zaostritev varnostnih razmer v regiji in bi lahko sprožil nove diplomatske spore med Washingtonom in Caracasom.
Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo venezuelske oblasti označile za poskus nasilnega prevzema nadzora nad državno nafto in mineralnimi surovinami. Venezuelski zunanji minister Ivan Gil Pinto je v izjavi 3. januarja poudaril, da Washington z napadi spodkopava politično suverenost države. Čeprav so ameriške letalske sile povzročile precejšnjo škodo pristanišču La Guaira na karibski obali, poročila tiskovnih agencij Reuters in TASS navajajo, da naftni objekti državne družbe Petroleos de Venezuela (PDVSA) niso bili poškodovani. Vodstvo podjetja je sporočilo, da se črpanje in predelava nafte nadaljujeta v običajnem obsegu.
Analitiki opozarjajo na potencialne posledice na svetovnem trgu energentov. Alexander Frolov, glavni urednik portala InfoTEK, ocenjuje, da bi vojaška eskalacija lahko povzročila kratkotrajno zvišanje cen nafte na 70 do 80 dolarjev za sodček. Kljub temu strokovnjaki dodajajo, da bi bil tak skok cen verjetno le začasen, saj dejanska venezuelska proizvodnja zaradi dolgoletnih sankcij in gospodarske krize ne predstavlja več kritičnega deleža v svetovni ponudbi. Medtem ko so politične napetosti dosegle vrhunec z napovedmi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ujetju Nicolasa Madura, svetovni trgi ostajajo v stanju negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov v tej latinskoameriški državi.
Združene države Amerike so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo zaznamovale silovite eksplozije v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da gre za napad velikega obsega, ki sledi njegovim predhodnim opozorilom o vojaškem posredovanju zaradi domnevne vpletenosti venezuelskega režima v trgovino z drogami in organiziran kriminal. Po poročilih so bile tarče napadov predvsem vojaške instalacije in strateška infrastruktura v okolici prestolnice.
Venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura je operacijo ostro obsodila in jo označila za »zelo resno vojaško agresijo«. Maduro je državljane pozval k splošni mobilizaciji za obrambo suverenosti države, medtem ko so poročila z terena potrdila več detonacij, ki so pretresle Caracas. Do stopnjevanja napetosti prihaja po obdobju intenzivnega ameriškega pritiska, vključno z gospodarskimi sankcijami in prejšnjimi omejenimi napadi z brezpilotnimi letalniki, kar zdaj prerašča v neposreden vojaški konflikt širših razsežnosti.
Oborožene sile Združenih držav Amerike so stopnjevale vojaško prisotnost in dejavnosti v regiji z izvedbo prvega neposrednega napada na kopenski cilj v Venezueli. Osrednja obveščevalna služba (CIA) je s pomočjo brezpilotnega letalnika napadla objekte v pristaniškem območju, ki naj bi bili povezani z dejavnostmi trgovine z drogami. Ta operacija označuje pomemben premik v strategiji Washingtona do vlade v Caracasu, saj so ameriške sile pred tem ciljale predvsem na plovila na odprtem morju.
Poleg zračnega napada na pristaniško infrastrukturo so ameriške enote v Tihem oceanu izsledile in potopile še eno sumljivo plovilo, namenjeno transportu prepovedanih substanc. Washington trdi, da so ti ukrepi nujni za zajezitev dotoka drog v ZDA, medtem ko napad na venezuelsko ozemlje sproža nova vprašanja o prihodnjih diplomatskih in vojaških odnosih med državama. Razmere v regiji ostajajo napete, saj gre za neposreden poseg v suverenost države pod vodstvom Nicolása Madura.
Venezuelsko prestolnico Caracas in njeno širšo okolico so v noči na petek pretresle silovite eksplozije, ki so posledica obsežnega vojaškega napada Združenih držav Amerike. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih pritiskov Washingtona na administracijo v Caracasu. Ameriške sile so po navedbah nekaterih virov ciljale strateške točke v glavnem mestu in regiji, pri čemer naj bi se napadi osredotočili na ohromitev tamkajšnjih obrambnih in vladnih struktur.
Po poročanju tujih medijev naj bi ameriška stran med operacijo domnevno "ujela" venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu ali lokaciji še ni. Napadi so povzročili precejšen preplah med prebivalstvom, saj so se eksplozije vrstile skozi celotno noč. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko pomenilo popolno destabilizacijo regije in korenito spremembo političnega vrha v Venezueli.
Dogajanje v Venezueli in ameriško vojaško posredovanje imata posreden vpliv na Slovenijo prek globalne varnostne politike in stabilnosti energetskih trgov. Kot članica Nata in EU Slovenija spremlja ameriške zunanjepolitične premike, vendar neposrednih interesov v tej latinskoameriški državi nima, razen v okviru usklajenih stališč evropske diplomacije glede demokratičnih standardov in boja proti kriminalu.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.