Putin v novoletni poslanici ponovil vero v zmago Rusije v Ukrajini in pohvalil vojake
Objavljeno: 31. 12. 2025 13:56
31. dec 12:44
Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril, da Rusija verjame v svojo vojsko in zmago v Ukrajini. Izrazil je prepričanje, da se bodo načrti Rusije uresničili in pohvalil ruske vojake ter poveljnike za njihove uspehe.
31. dec 13:17
Vladimir Putin je v novoletni poslanici za leto 2026 ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, čestital borcem in poveljnikom ter poudaril enotnost naroda in nadaljnjo podporo vojaškim operacijam. Nagovor je trajal tri minute in dvajset sekund, leto pa zaznamuje tudi 26. obletnico njegovega prihoda na oblast.
31. dec 10:25
Vladimir Putin je v svoji novoletni poslanici za leto 2026 ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini in čestital borcem ter poveljnikom. V kratkem, tri minute in dvajset sekund dolgem nagovoru, je poudaril enotnost naroda in nadaljnjo podporo vojaškim operacijam. Izrazil je vero v zmago skoraj štiri leta po začetku ofenzive. Poleg tega letošnje leto zaznamuje 26. obletnico njegovega prihoda na oblast v Kremlju.
Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril, da Rusija verjame v svojo vojsko in zmago v Ukrajini. Izrazil je prepričanje, da se bodo načrti Rusije uresničili in pohvalil ruske vojake ter poveljnike za njihove uspehe.
Kontekst in ozadje
Zastoj v pogajanjih in rusko napredovanje v Donbasu
3. dec. 2025
Ruski predsednik Vladimir Putin je decembra 2025 objavil zavzetje strateških utrdb Pokrovsk, Volčansk in Kupjansk, kar je označil za pomemben vojaški uspeh. Hkrati so v Moskvi potekali peturni pogovori z ameriškimi odposlanci o mirovnem načrtu, ki pa niso prinesli preboja, saj je Putin zavrnil ključne točke Trumpovih predlogov in vztrajal pri popolnem zavzetju Donbasa.
V oktobru 2025 so se stopnjevali napadi z droni na rusko regijo Belgorod, ukrajinski predsednik Zelenski pa je Putina primerjal s Hamasom. Istočasno se je stopnjeval pritisk na Ukrajino glede sprejetja mirovnih pogojev, medtem ko je nemški kancler Merz opozarjal na nevarnost širitve ruske agresije na Moldavijo in baltske države.
Kremelj je septembra 2025 začel širiti narativo, da si prebivalci Odese in Nikolajeva želijo priključitve k Rusiji, medtem ko je ukrajinska vojska poročala o osvoboditvi 170 kvadratnih kilometrov ozemlja pri Dobropillji. Zaradi ukrajinskih napadov na rusko infrastrukturo so se v tem obdobju v Rusiji pojavile prve resne težave z oskrbo z gorivom.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Ukrajini ima neposreden vpliv na evropsko varnostno arhitekturo in stabilnost celinske energetike, kar sta ključna interesa Slovenije. Kot članica EU in Nata Slovenija pozorno spremlja vsako zaostritev ruske retorike, saj morebitno podaljšanje konflikta neposredno vpliva na gospodarske razmere in zunanjo politiko uradne Ljubljane.
Slovenija podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine, zato so Putinove napovedi o zmagi v nasprotju s slovensko in evropsko diplomatsko linijo. Vsaka sprememba na bojišču ali v ruski politični drži zahteva prilagoditev slovenske varnostne politike in pripravljenost na nadaljnje humanitarne ter ekonomske izzive.
Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija ustavila napade, če se bo Ukrajina umaknila s ozemelj, za katere Moskva trdi, da so njene. Obenem je zagrozil, da se bo boril "do zadnjega Ukrajinca", in ponudil Evropi "jamstva o nenapadanju" v zameno za sprejetje meja, ki jih je Rusija ponovno izrisala. Ponovil je jedrsko retoriko in opozoril, da mora biti Rusija pripravljena na vsak scenarij, vključno z obnovitvijo jedrskih testov.
Ruske sile naj bi napredovale v mestu Kupiansk, ki ga je ukrajinska vojska osvobodila septembra 2022. Medtem se v Mariupolu Ukrajinci prisilno vključujejo v rusko vojsko, kar dokazujejo pričevanja beguncev. Bombardiranje pa je sprožilo val ogorčenja, med drugim tudi pri znanem ukrajinskem nogometašu, ki je rusko dejanje označil za teroristično.
V ruski regiji Belgorod je napad z dronom zahteval najmanj dve življenji. Rusija skoraj vsakodnevno napada Ukrajino z droni in raketami, Ukrajina pa se redno odziva z napadi na rusko ozemlje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruskega predsednika Vladimirja Putina primerjal s Hamasom in izrazil pripravljenost na srečanje z ameriškim in ruskim kolegom v Budimpešti. Madžarski premier Viktor Orban vidi v morebitnem srečanju Trump-Putin potrditev svoje strategije.
Kreml je izjavil, da si mnogi prebivalci regij Odesa in Nikolajev želijo povezati svojo usodo z Rusijo, vendar se bojijo spregovoriti. Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila Ukrajino, da načrtuje provokacije proti Rusiji na poljski meji. Ukrajina pričakuje odločitev Donalda Trumpa glede raket dolgega dosega, ki bi ji omogočile napade globoko na rusko ozemlje.
Rusija je sporočila, da je zavzela tri vasi na vzhodu Ukrajine, in sicer Sladkoe in Novoje v regiji Zaporožje ter Gnatovko v regiji Doneck. Ukrajina se na te trditve še ni odzvala. Ruske sile, ki so bolje opremljene in številčnejše, nadaljujejo napredovanje v vzhodni Ukrajini, zlasti v regiji Doneck, kjer potekajo intenzivni boji. Kremelj je zanikal govorice o morebitnem padcu Sergeja Lavrova. Po ruskih napadih na električno omrežje je na tisoče ukrajinskih gospodinjstev še vedno brez elektrike.
Ukrajinski predsednik Zelenski je odpotoval v Bruselj, da bi prepričal evropske voditelje o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine, pri čemer je opozoril na pritisk, ki ga izvaja administracija Donalda Trumpa, da bi Evropa opustila to idejo. Kremelj ostaja skeptičen glede vključevanja Evropejcev v pogajanja o ameriškem načrtu za Ukrajino. Putin je evropske zaveznike Kijeva označil za "male prašiče" in napovedal, da se Rusija pripravlja na novo "leto vojne".
Dogajanje v Ukrajini ima neposreden vpliv na evropsko varnostno arhitekturo in stabilnost celinske energetike, kar sta ključna interesa Slovenije. Kot članica EU in Nata Slovenija pozorno spremlja vsako zaostritev ruske retorike, saj morebitno podaljšanje konflikta neposredno vpliva na gospodarske razmere in zunanjo politiko uradne Ljubljane.
Slovenija podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine, zato so Putinove napovedi o zmagi v nasprotju s slovensko in evropsko diplomatsko linijo. Vsaka sprememba na bojišču ali v ruski politični drži zahteva prilagoditev slovenske varnostne politike in pripravljenost na nadaljnje humanitarne ter ekonomske izzive.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.