APDEJT.si

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ob prihodu na Škotsko ponovno sprožil polemike s svojo ostro retoriko. Evropo je posvaril pred dvema glavnima nevarnostma: priseljevanjem in vetrnimi turbinami. Po njegovem mnenju Evropa s svojimi odločitvami "reže vejo, na kateri sedi". Trump je med obiskom v Škotski izrazil tudi upanje glede možnosti trgovinskega sporazuma z EU.

Francija, Velika Britanija in Nemčija so v skupni izjavi pozvale Izrael k takojšnji prekinitvi humanitarne katastrofe v Gazi. Voditelji teh držav so poudarili, da je treba nemudoma odpraviti omejitve glede pretoka humanitarne pomoči v Gazo in da je čas, da se vojna konča.

V času, ko Izrael dovoljuje zračne dobave humanitarne pomoči v Gazo preko Jordanije in ZAE, so se pojavili grozljivi posnetki podhranjenih palestinskih otrok iz ruševin Gaze. Izrael se sooča z obtožbami, da v razrušeni enklavi organizira lakoto. Medtem je izraelska vojska sporočila, da je sestrelila raketo, izstreljeno proti Izraelu iz smeri Jemna, ob čemer so se v nekaterih delih Izraela oglasile sirene.

V indijski zvezni državi Radžastan se je v petek porušila streha osnovne šole, pri čemer so umrli najmanj štirje otroci, še 17 pa je bilo poškodovanih. Desetine otrok naj bi ostale ujetih pod ruševinami. Nesreča se je zgodila v bližini mesta Džhálavár.

Dva migrantska centra, ki jih je italijanska vlada pod vodstvom premierke Giorgie Meloni zgradila v Albaniji od leta 2023, sta se izkazala za draga in neučinkovita, poleg tega pa so glede njiju dvignjena pravna vprašanja. To je razkrila nedavna poročila, ki sta jih objavila organizacija za človekove pravice ActionAid in Univerza v Bariju. Sporazum o vzpostavitvi teh dveh taborišč je Meloni podpisala leta 2023.

Pred nadaljevanjem pogajanj z evropskimi državami o svojem jedrskem programu je Iran sporočil, da bo nadaljeval bogatenje urana. Iranski zunanji minister Abas Araqchi je poudaril, da ima Iran do tega "neomajno pravico", še posebej po nedavnem spopadu z Izraelom. Pogovori med Iranom, Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo naj bi potekali v Istanbulu in bodo prvič po ameriško-izraelskih napadih na iranske jedrske objekte v juniju. Cilj srečanja je oceniti pripravljenost Teherana na kompromis.

Združene države so umaknile svoje pogajalce iz katarske Dohe, kjer so posredovali v pogajanjih o premirju med Izraelom in Hamasom. Kot je sporočil posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff, naj bi bil razlog za to neiskrenost Hamasa pri pogajanjih. Medtem je Mednarodno kazensko sodišče (MTK) obtožilo Madžarsko, da ni izpolnila svojih obveznosti, ker je zavrnila aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Obtožbe se nanašajo na vojne zločine v Gazi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija septembra uradno priznala Državo Palestina. Ta poteza je naletela na navdušen sprejem Savdske Arabije, medtem ko sta Izrael in ZDA ostro kritizirala odločitev kot 'nagrajevanje terorizma'. Kljub temu skoraj 150 držav že priznava Palestino. Izraelski minister za kulturno dediščino Amichaj Elijahu je medtem izjavil, da je cilj Izraela uničenje Gaze, po čemer naj bi celotno območje postalo judovsko, ter zanikal obstoj lakote v Gazi.

Izraelsko pristanišče v Ejlatu je zaradi napadov Húti na ladje v Rdečem moru, ki so se začeli po 7. oktobru 2023, zbankrotiralo. Medtem ko je v Valencii policija iz letala odstranila skupino približno 50 najstnikov judovskega porekla, naj bi se po navedbah posadke obnašali konfliktno, medtem ko naj bi iz Izraela sporočili, da so le peli.

Po vsej Ukrajini je izbruhnil val protestov, v katerih je več tisoč ljudi zahtevalo odstop predsednika Zelenskega. Protesti so sledili njegovi odločitvi o omejevanju avtonomije protikorupcijskih uradov, kar je sprožilo kritike in zaskrbljenost glede ogrožanja demokracije in zahodne podpore Ukrajini.

V Izraelu je prišlo do pomembnih sprememb v parlamentu, kjer so zamenjali predsednika odbora za zunanje zadeve in obrambo. Namesto Julija Edelsteina je to funkcijo prevzel Boaz Bismut. Medtem ko izraelska vojska še vedno deluje v Gazi, so se izraelski državljani množično zbirali na griču v Sderotu, da bi opazovali bombardiranje Gaze, nekateri so si to označili za "najboljšo predstavo v mestu".

Češki predsednik Petr Pavel je med obiskom na Japonskem izjavil, da pričakuje razpravo z vlado o stališču Češke republike glede vojne v Pásmu Gaze. Češka se ni pridružila skupini 29 držav, ki so v skupni izjavi pozvale k takojšnjemu prenehanju vojne in obsodile ubijanje civilistov. Pavel je dejal, da na situacijo gleda drugače in se sprašuje, zakaj se Češka ni pridružila skupni izjavi zahodnih držav in Evropske komisije.

Na nemškega kanclerja Friedricha Merza se povečuje pritisk, da zavzame ostrejše stališče proti Izraelu. Člani njegove lastne koalicijske vlade ga pozivajo, naj se Berlin pridruži skupni izjavi več zahodnih držav, ki so obsodile „nečloveško ubijanje“ Palestincev v Gazi. Nemčija med drugim manjka med podpisnicami poziva EU k prekinitvi vojne v Gazi.

Združene države Amerike so se pod vodstvom Donalda Trumpa ponovno umaknile iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Trumpovo odločitev poganjajo kritike organizacije zaradi domnevne propalestinske in prokitajske usmeritve ter prevelike "woke" ideologije, ki naj bi preusmerila Unesco na nezaželeno ideološko pot. Že drugič v zgodovini je Trump ZDA umaknil iz Unesca, kar nakazuje na dolgoročno nezadovoljstvo z delovanjem organizacije in njenimi odločitvami, zlasti glede statusa Palestine. Poleg ideoloških razlogov so v igri tudi finančni vidiki. Washington Unescu očita tudi protizraelsko usmeritev.

CNN je objavil fotografije Jeffreya Epsteina s Trumpove poroke leta 1993 in posnetek njunega pogovora. Trump je že maja izvedel, da se njegovo ime omenja v dokumentih v zvezi z Epsteinom, kar je potrdila tudi generalna državna tožilka Pam Bondi. Obstajajo poročila, da je Trump vedel, da je omenjen v teh aktih.

Agencija EU za temeljne pravice (FRA) je sporočila, da bi pakt EU o migracijah in azilu lahko pomagal preprečiti, da bi sovražni akterji izkoriščali migrante in begunce za pritisk na države članice. Nekatere države zunaj Unije namreč pošiljajo begunce na zunanje meje držav članic, kar poudarja potrebo po takšnem mehanizmu.

Slovaška republika se je pridružila skupini 25 držav Evropske unije in Evropski komisiji, ki so pozvale k takojšnjemu končanju vojne v Gaze. Skupina je tudi ostro obsodila "nehumano ubijanje civilistov" in zadrževanje talcev. Informacijo je posredoval oddelek za komunikacije slovaškega Ministrstva za zunanje zadeve in evropske zadeve.

Ameriški posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff bo po navedbah tiskovne predstavnice ameriškega zunanjega ministrstva Tammy Bruce razpravljal o vzpostavitvi humanitarnega koridorja v Gazo, s čimer se strinjata tako Izrael kot Hamas. Medtem se je v Ramali na okupiranem Zahodnem bregu sestal podpredsednik Organizacije za osvoboditev Palestine (PLO) Husajn aš-Šajh z ameriškim veleposlanikom v Izraelu Mikeom Huckabeejem. Pogovori so bili osredotočeni na vojno v Gazi in razmere na Zahodnem bregu.

Evropski svet, ki združuje predstavnike držav članic, razpravlja o novih možnostih za obvladovanje migracij, saj se Evropa spopada z naraščajočo podporo skrajni desnici in s slabljenjem demokratičnih strank. Eden od predlogov vključuje vzpostavitev 'povratnih centrov' izven Evropske unije za neuspešne prosilce za azil, kar je ideja, ki jo predlaga nemški notranji minister. Danski minister za priseljevanje poudarja, da je za reševanje migracijskih problemov potreben oster pristop. Ilegalne migracije ostajajo ena največjih političnih skrbi v EU, ki ogroža njeno prihodnjo kohezijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil odločitev o izstopu ZDA iz Unesca, pri čemer je Bela hiša kot dodaten razlog navedla podporo organizacije tako imenovani »woke« kulturi in usmerjenost v raznolikost, enakost ter vključevanje. Poleg že obstoječih obtožb o protiizraelski naravnanosti so se pojavile tudi kritike glede pristranskosti do Kitajske.