Vladimir Putin je v novoletnem govoru izrazil prepričanje, da bo Rusija zmagala v vojni v Ukrajini. Rusija bo leta 2026 vstopila v peto leto vojne. Predsednik je poudaril vero v ruske vojake in njihovo zmago.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v torek sporočil, da so ameriške vojaške sile izvedle letalski napad na sumljivo tovarno kokaína v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Ta podatek je predsednik Petro razkril le dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump uradno potrdil, da so Združene države Amerike izvedle svoj prvi neposredni vojaški udar na venezuelskem ozemlju. Čeprav podrobnosti o točni lokaciji in uporabljenih sredstvih niso povsem jasne, poročila kažejo na stopnjevanje ameriških vojaških operacij v regiji pod pretvezo boja proti narkoterorizmu. Napad naj bi bil izveden z uporabo brezpilotnih letalnikov, kar se sklada s prejšnjimi izjavami predsednika Trumpa o uporabi dronov za uničevanje logističnih centrov narkokartelov. Trenutno še ni znano, ali je v napadu prišlo do žrtev, prav tako pa venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura še ni podala uradnega odziva na te konkretne navedbe. Incident še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom, saj ZDA odkrito obtožujejo Madurov režim sodelovanja z mednarodnimi kriminalnimi združbami.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je ruska protiletalska obramba na silvestrovo sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni proti Moskvi. Predsednik Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v rusko zmago v Ukrajini in izrazil zaupanje v svoje vojake.

Brazilsko velemesto Rio de Janeiro je bilo uradno nagrajeno z vpisom v Guinnessovo knjigo rekordov za organizacijo največjega praznovanja novega leta na svetu. Župan Eduardo Paes je v torek prevzel priznanje za dogodek, ki se je odvil na sloviti plaži Copacabana, kjer se je na brezplačnem koncertu zbralo rekordnih 2,5 milijona ljudi. Praznovanje, ki je trajalo več ur, je po mnenju ocenjevalcev postavilo nove mejnike v organizaciji množičnih prireditev na prostem. Dogodek na Copacabani je s svojo razsežnostjo presegel vse dosedanje tovrstne prireditve po svetu. Rekordna udeležba obiskovalcev in logistična zahtevnost koncerta sta brazilsko metropolo dokončno utrdili kot vodilno destinacijo za silvestrovanja. Župan Paes je ob prevzemu certifikata pred hotelom Copacabana Palace izpostavil pomen takšnih dosežkov za turistično promocijo mesta in države, hkrati pa je priznanje označil za poklon vsem, ki so sodelovali pri izvedbi tega zgodovinskega dogodka. Mesto Rio de Janeiro tako ostaja svetovni simbol praznovanja vstopa v novo leto.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina poslala na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri poročajo, da naj bi bil napad izveden z 91 droni.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, medtem ko so zahodni zavezniki izrazili dvom o trditvah Kremlja. Zelenski je razkril, da se je s Trumpom pogovarjal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Trump se je odzval na domnevni napad na Putinovo rezidenco in dejal, da je zaustavil Tomahavke in da je potrebno rešiti ključne probleme za dosego miru.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, in zatrdila, da ni verjetnih dokazov za to. Zelenski je s Trumpom razpravljal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Putin se je o Ukrajini pogovarjal z iranskim predsednikom Pezeškiyanom.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin v telefonskem pogovoru obvestil o napadu na njegovo rezidenco, kar Ukrajinci zanikajo. Ukrajinski minister Sibiga meni, da Rusija išče lažno opravičilo za oviranje mirovnega procesa. Rusija je aktivirala sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje. Kremlj je sporočil, da bo napad na Putinovo rezidenco zaostril stališče Rusije v mirovnih pogajanjih.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN Amira Saeida Iravanija obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa in pozval k mednarodni obsodbi njegovih vojnih groženj. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi Trumpovih izjav glede morebitnih novih napadov na Iran.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir, s čimer je prekinil dolgoletno tradicijo. Trump je izrazil presenečenje in ganjenost nad nagrado ter nakazal možnost obiska Izraela ob podelitvi. Med srečanjem na Floridi je Trump opozoril Hamas, da bo »drago plačal«, če se ne bo razorožil, in Iranu zagrozil z novim napadom. Netanjahu je Trumpa označil za »heroja«, brez katerega Izrael danes ne bi obstajal.

Palestinsko gibanje Hamas je v ponedeljek ponovno potrdilo svoje stališče, da se ne bo odpovedalo oboroženemu odporu, dokler se ne konča izraelska okupacija Gaze. Odločitev so sporočili neposredno pred načrtovanim srečanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na Floridi. Trump je razorožitev Hamasa postavil kot ključni pogoj za prehod v drugo fazo mirovnega načrta, ki ga podpirajo Združeni narodi, in opozoril, da bo brez tega dogovor hitro propadel. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki se je z ameriškim predsednikom sestal v rezidenci Mar-a-Lago, je prejel močno strateško podporo Washingtona. Ameriška stran vztraja, da je konec vojaškega nadzora Hamasa in umik njihovih sil nujen korak za trajno premirje. Hamas po drugi strani prek sporočil na platformi Telegram vztraja pri ohranitvi orožja kot sredstva proti okupaciji, kar dodatno otežuje pogajanja o izpustitvi talcev in popolnem umiku izraelske vojske z območja Gaze. Napetosti ostajajo visoke, saj obe strani postavljata pogoje, ki so za nasprotno stran trenutno nesprejemljivi.

Po srečanju Donalda Trumpa z Benjaminom Netanjahujem na Floridi je Netanjahu napovedal, da bo Trump prejel Nagrado Izraela, najvišje civilno priznanje v državi. Trump je ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa in raketnega arzenala ter pozval Hamas k razorožitvi, pri čemer je poudaril Netanjahujevo vlogo pri zagotavljanju izraelske varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na šestem srečanju v letošnjem letu. Glavni temi pogovorov sta bili prihodnost območja Gaze in zaostritev politike do Irana. Trump je v izjavah pred srečanjem jasno podprl morebitne izraelske vojaške posege proti Iranu, če bi Teheran nadaljeval z razvojem svojega raketnega in jedrskega programa ali zavrnil nov dogovor. Po poročanju sta voditelja obravnavala tudi podrobnosti mirovnega načrta za Gazo, pri čemer Trump vztraja pri popolni razorožitvi gibanja Hamas, kar pa je slednje vnaprej zavrnilo. Poleg varnostnih vprašanj je obisk zaznamovala Trumpova trditev, da je pomilostitev Netanjahuja glede korupcijskih obtožb v Izraelu že v postopku oziroma zagotovljena. Te navedbe je izraelski predsednik Izchak Herzog v uradnem odzivu zanikal, kar kaže na določena razhajanja med ameriškimi pričakovanji in izraelskim pravosodnim sistemom. Kljub temu srečanje potrjuje tesno zavezništvo med voditeljema, ki se usklajujeta glede strateške prevlade na Bližnjem vzhodu in stopnjevanja pritiska na iranski režim, hkrati pa skušata doseči dogovor o končanju sovražnosti v palestinski enklavi pod ameriškimi pogoji.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Moskve so bili vsi droni uničeni, poročil o škodi ali žrtvah pa ni. Ruski predsednik Vladimir Putin je o incidentu po telefonu obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga opozoril, da bo Rusija zaradi tega dejanja, ki ga označujejo za »državni terorizem«, preučila svoje stališče v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Kremelj je sporočil, da je bil Trump nad poročilom »šokiran in ogorčen«, Bela hiša pa je pogovor opisala kot pozitiven. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž. Po njegovem mnenju Moskva s temi obtožbami pripravlja teren za lastne silovite napade na Kijev, vključno z vladnimi poslopji, ter želi spodkopati napredek v diplomatskih odnosih med Ukrajino in novo ameriško administracijo. Zelenski je poudaril, da Rusija ne želi končati vojne in da incident izkorišča za sabotažo mirovnega procesa, ki se je intenziviral po nedavnih srečanjih na Floridi.

Rusija je v ponedeljek uradno obtožila Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal, da bo Moskva zaradi tega dogodka resno revidirala svoja izhodišča v prihajajočih mirovnih pogajanjih. Kljub temu je Lavrov poudaril, da se Rusija ne namerava umakniti iz diplomatskih procesov z Združenimi državami Amerike, vendar bodo povračilni ukrepi vključevali napade na vnaprej določene cilje v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž, s katero želi Kremelj spodkopati nedavne diplomatske premike in pripraviti teren za nove silovite napade na Kijev ter vladna poslopja. Zelenski trdi, da Moskva namerno ustvarja izmišljene incidente, da bi opravičila nadaljevanje agresije v trenutku, ko se krepijo prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta. Ukrajinski voditelj je opozoril, da bi ti ruski očitki lahko služili kot izgovor za neposredno stopnjevanje vojne proti civilni in državni infrastrukturi. O domnevnem napadu sta se po telefonu pogovarjala tudi Donald Trump in Vladimir Putin. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je sporočil, da je bil Trump nad novico šokiran in ogorčen, medtem ko je Bela hiša pogovor opisala kot pozitiven v luči iskanja mirovne rešitve. Incident se je zgodil le dan po Trumpovem srečanju z Zelenskim na Floridi, kar po mnenju ruskih analitikov kaže na poskus tretje strani, verjetno britanske, da bi preprečila mirovni proces. Razmere ostajajo napete, saj Rusija vztraja pri zaostritvi svojih pogojev za ustavitev sovražnosti.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.