APDEJT.si

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov želi vključiti Kitajsko v pogajanja o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Medtem pa je ukrajinska vojska izvedla več napadov na ruski naftovod, ki povezuje Rusijo z Evropo, kar je povzročilo dvig cen nafte in obsodbo Slovaške.

Slovaški premier Robert Fico se je v Pekingu srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Fico je izjavil, da želi Slovaška normalizirati odnose z Moskvo in povečati uvoz ruskega plina preko plinovoda TurkStream. Evropska komisija je poudarila, da Fico na srečanju s Putinom ne predstavlja Evropske unije. Putin je dejal, da Rusija nikoli ni nasprotovala vstopu Ukrajine v EU, vendar pa je proti članstvu Ukrajine v Natu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal širitev vojaških operacij v mestu Gaza in njegovi okolici z namenom prevzema popolnega nadzora. Izraelska vojska je pozvala k evakuaciji dveh nebotičnikov v Gazi, preden ju je uničila, saj naj bi jih Hamas uporabljal za svoje operacije.

Na avtobusni postaji v vzhodnem Jeruzalemu, v četrti Ramot, se je zgodil napad s strelnim orožjem, v katerem je umrlo pet ljudi, deset pa je bilo ranjenih. Po navedbah Hamasa naj bi bili storilci Palestinci, izraelske varnostne sile pa so ju ubile.

V Izraelu so potekali protesti, imenovani "dan motenj", kjer so protestniki nasprotovali pozivu več deset tisoč rezervistov za ofenzivo v Gazi. Protestniki so se zbrali pred rezidenco Benjamina Netanjahuja v Jeruzalemu, zahtevajoč dogovor o Gazi in izpustitev talcev. Netanjahu je protestnike označil za "fašistične milice" in kritiziral policijo zaradi neukrepanja. Opozicijski poslanec Yair Lapid je odgovoril, da je Netanjahu najbolj zaščiten človek na Bližnjem vzhodu. Britanska zdravnica se sooča z disciplinskimi postopki zaradi antisemitskih izjav in podpore Hamasu.

Zaradi nedavnih ruskih zračnih napadov je vlada v Kijevu sklicala Nato-Ukrajinski svet. Istočasno naj bi rusko mornariško brezpilotno letalo potopilo skrivno ukrajinsko ladjo Simferopol na kanalu Bâstroe, ki ga je poglobila Ukrajina, blizu meja Nata in EU, ki jih varuje Romunija. Ta incident predstavlja novo taktiko Rusije in je šokiral Kijev.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izrazil pripravljenost za postopno zmanjšanje prisotnosti izraelske vojske v Libanonu, pod pogojem, da Beirut uresniči načrt o razorožitvi pro-iranske skupine Hezbolah. Nekdanji vodja izraelske vojaške obveščevalne službe Amos Yadlin je izjavil, da je Netanyahujeva prioriteta lastno politično preživetje in ne varnost Izraela. Poleg tega se bo izraelski varnostni kabinet sestal, da bi razpravljal o ponovni vzpostavitvi pogajanj s Hamasom.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Rusija ne meni več, da jo zavezuje moratorij na nameščanje raket kratkega in srednjega dosega, pri čemer kot razlog navaja poteze Zahoda. ZDA so namreč leta 2019 odstopile od sporazuma o likvidaciji raket srednjega in kratkega dosega (INF).

Nemčija meni, da je ustavitev dobave orožja Izraelu pomembnejša od priznanja Palestine, medtem ko Finska sledi tej politiki. Izraelski minister je napovedal odprtje "vrat pekla" v Gazi, nakar je sledil napad na gosto poseljeno območje. Hamas je objavil posnetek, na katerem prikazuje izraelske talce, vključno z državljanom Srbije, v upanju, da bo preprečil izraelsko bombardiranje. Slovenija je napovedala bojkot Evrovizije, če bo Izraelu dovoljena udeležba zaradi solidarnosti s Palestino.

Nemški publicist Artur Weigandt je opozoril, da nihče nima poguma zahtevati reparacij od Moskve. Medtem ko Poljska zahteva reparacije od Nemčije, se Nemčija izogiba odgovornosti in Rusija se posmehuje ideji o reparacijah, čeprav sta obe državi uničevali Poljsko v preteklosti.

Evropska centralna banka (ECB) je ponovno ohranila nespremenjene ključne obrestne mere v evroobmočju, pri čemer depozitna obrestna mera ostaja pri 2,0 odstotkih. Kljub negotovim političnim razmeram so ekonomisti ECB popravili svoje napovedi gospodarske rasti navzgor.

Kreml je sporočil, da so rusko-ukrajinska mirovna pogajanja prekinjena in obtožil države Evropske unije za oviranje pogovorov. Kaczyński je kritiziral Trumpa zaradi njegovih izjav o vdoru ruskih dronov na Poljsko, češ da gre za zavajanje. V poljski javnosti se je pojavila razprava o tem, zakaj Poljska še ni zgradila učinkovitega sistema za boj proti dronom, pri čemer so odgovor na ruski vdor dronov ocenili kot neustrezen in predrag.

Po poročanju Bele hiše naj bi Donald Trump podpisal odlok o preimenovanju Ministrstva za obrambo v Ministrstvo za vojno. Zadnja uporaba tega imena sega v obdobje po drugi svetovni vojni. Sekretar za obrambo Hegseth naj bi to spremembo podpiral zaradi 'bojevniškega etosa' oboroženih sil.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da se Poljska ne bo pustila ustrahovati z ruskimi droni, s čimer je poudaril dolgo zgodovino države pri upiranju tujim grožnjam. Analize tudi kažejo, da Kremelj uporablja strategijo eskalacije proti Zahodu s pomočjo dronov in raket, usmerjenih proti ciljem v Ukrajini in Poljski.

Anketa je razkrila močan upad zaupanja javnosti v izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, njegovo vlado in vojsko. Poleg tega je izraelska vlada soglasno glasovala za odstavitev svoje vrhovne pravne svetovalke, generalne državne tožilke Gali Baharav-Miara, zaradi pomanjkanja zaupanja.

Slovaška nacionalna stranka (SNS) nasprotuje vstopu Ukrajine v Evropsko unijo, saj meni, da Ukrajina ni pripravljena politično ali ekonomsko in predstavlja varnostno tveganje. Ursula von der Leyen je napovedala, da Evropa razmišlja o napotitvi večnacionalnih enot v Ukrajino kot del varnostnih jamstev, kar je zahteva ukrajinskega predsednika Zelenskega. Cilj naj bi bil ohranjanje miru med Rusijo in Ukrajino.

Oboroženo krilo Hamasa, brigade Al-Kasam, je prevzelo odgovornost za napad v Jeruzalemu. Hkrati pa več zahodnih držav, vključno z Nemčijo, razmišlja o priznanju palestinske države, kar nekateri vidijo kot politično dejanje pred prihajajočo generalno skupščino Združenih narodov.

Rheinmetall je v Spodnji Saški odprl največjo tovarno za proizvodnjo streliva v Evropi. Del proizvedenega streliva bo namenjen Ukrajini.

Egipt je trdil, da je razkril izraelski načrt za atentate na voditelje Hamasa v Kairu, in opozoril, da bi to pomenilo kršitev suverenosti in objavo vojne. Nizozemska se je pridružila Irski pri napovedi, da ne bo sodelovala na Evroviziji, če bo na njej nastopil Izrael. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zavrnil teorije zarote, ki so se pojavile, da naj bi bil Izrael odgovoren za smrt intelektualca Charlieja Kirka.

Kriminalna združba Warlock je prevzela odgovornost za kibernetske napade na podjetji Colt in Orange Belgium. Napad na Orange Belgium je razkril podatke o tarifnih paketih poleg že znanih informacij, kot so imena, priimki, telefonske številke, številke SIM kartic in PUK kode.