APDEJT.si

Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so drastično omejile sprejem beguncev. Po novem bodo ZDA sprejele le 7500 beguncev na leto. Bela hiša je sporočila, da bodo imeli prednost pri sprejemu belci iz Južne Afrike in osebe, ki so bile v matični državi žrtve diskriminacije. Predhodna administracija Joeja Bidna je bila pripravljena sprejeti bistveno več beguncev.

Latvijski parlament je potrdil zakon o izstopu iz Istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami. Za dokončno uveljavitev zakona je potreben še podpis predsednika Edgarja Rinkevičsa. Če bo predsednik zakon podpisal, bo Latvija postala prva država članica Evropske unije, ki bo izstopila iz te konvencije. Kritiki konvenciji očitajo spodbujanje teorije spola in razgradnjo tradicionalnih družinskih vrednot.

Katalonska separatistična stranka Skupaj za Katalonijo (JxCat) je umaknila podporo manjšinski vladi španskega premierja Pedra Sancheza. Člani stranke so s prepričljivo večino podprli ta umik, kar po mnenju analitikov lahko dodatno oteži delovanje Sanchezove vlade, čeprav ne pomeni njenega takojšnjega padca.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je obiskal Damask, kjer se je srečal z začasnim sirskim predsednikom Ahmedom al Šaro. Pogovarjala sta se o krepitvi sodelovanja med državama. Wadephul je ob obisku napovedal 52,6 milijonov evrov pomoči za Sirijo in Libanon.

Začasni predsednik Sirije, Ahmed al Šara, je na konferenci v Rijadu v Savdski Arabiji izjavil, da so investitorji v sirsko gospodarstvo vložili 24 milijard evrov v desetih mesecih po padcu režima Bašarja al Asada. Svetovna banka sicer ocenjuje, da je za obnovo v nemirih in vojni razdejane Sirije potrebnih veliko več sredstev.

Španski premier Pedro Sanchez se je zagovarjal pred senatnim odborom, ki preiskuje domnevno korupcijo članov Socialistične stranke (PSOE). Sanchez je ostro zanikal kakršnokoli vpletenost v korupcijo in preiskavo označil za "cirkus".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Kijevu sprejel zunanjo ministrico Tanjo Fajon in se ji zahvalil za pomoč, ki jo Slovenija nudi Ukrajini od začetka vojne. Fajon se je sestala tudi s svojim ukrajinskim kolegom Andrijem Sibiho in podpisala sporazum o tehničnem in finančnem sodelovanju.

Vlada je potrdila predlog zakona o izplačilu zimskega regresa v višini 639 evrov, kar predstavlja polovico minimalne plače. V primeru likvidnostnih težav imajo podjetja možnost izplačila regresa do konca marca. Predlog zakona vključuje tudi prilagoditve sistema normirancev. Upokojenci naj bi prejeli dodatek v višini 150 evrov.

Nemški kancler Friedrich Merz je med obiskom v Turčiji poudaril pomembnost poglobljenega partnerstva med Nemčijo in Turčijo. Na novinarski konferenci v Ankari s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom je Merz pozdravil turški nakup letal Eurofighter. Kljub poudarjanju partnerstva pa sta se Merz in Erdogan razhajala glede vprašanja Gaze.

Predstavniki belokranjskih Romov so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče nestrpnosti do njihove skupnosti, zaradi česar se bojijo za varnost svojih otrok. Poudarili so, da niso vsi Romi enaki in pozvali vlado, naj v iskanje rešitev vključi tudi Rome z jugovzhodne Slovenije. Kritični so do delovanja nekaterih politikov, ki po njihovem mnenju podpihujejo protiromske občutke. Opozorili so tudi, da so obljube politikov pred volitvami pogosto pozabljene po volitvah.

Poslanska skupina SDS je v Državni zbor vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora za zdravstvo, kjer naj bi razpravljali o prihodnosti slovenskega javnega zdravstvenega sistema po koncu mandata Golobove vlade. V SDS ocenjujejo, da se je stanje v zdravstvu po treh letih vladanja aktualne koalicije poslabšalo.

Predsedstvo Združenja občin Slovenije (ZOS) je potrdilo podpis dogovora o višini povprečnine za prihodnji dve leti. Člani so ob potrditvi poudarili, da so se za ta korak odločili "z veliko zadržanostjo", saj po simulacijah razkorak med dejanskimi stroški občin in višino povprečnine ostaja precejšen.

Slovenija je septembra dosegla eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropski uniji. Stopnja brezposelnosti v območju evra je bila 6,3-odstotna, kar je enako kot avgusta in septembra lani. V celotni EU je brezposelnost znašala 6,0 odstotkov, kar je enako kot avgusta in 0,1 odstotne točke več kot septembra prejšnje leto, poroča Eurostat.

Stranka Resni.ca je v kratkem času zbrala potrebnih 5.000 podpisov za podporo predlogu zakona o odpravi obveznega RTV prispevka. Parlament bo tako moral odločati o tem zakonu.

Komisija Sveta Evrope proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je v svojem poročilu ugotovila, da je Slovenija v zadnjih šestih letih napredovala na področju boja proti diskriminaciji. Kljub temu poročilo opozarja na finančno podhranjenost ključnih organov, pomanjkljivo zakonodajo glede sovražnega govora in druge izzive, ki še ostajajo.

Litva je zaradi ponavljajočih se incidentov z baloni, ki naj bi jih uporabljali tihotapci iz Belorusije, sprejela odločitev o zaprtju meje z Belorusijo za obdobje enega meseca. Litovska premierka Inga Ruginiene je sporočila, da so se za ta korak odločili po tem, ko so morali v preteklem tednu večkrat zapreti letališče v Vilniusu in preusmeriti številne lete.

Italijansko računsko sodišče je zavrnilo vladni načrt za gradnjo najdaljšega visečega mostu na svetu, ki bi povezal Sicilijo s celino. Projekt, vreden 13,5 milijarde evrov, je naletel na ovire, premierka Giorgia Meloni pa je izrazila ogorčenje in napovedala nadaljevanje projekta kljub zavrnitvi sodišča. Sodišče bo razloge za svojo odločitev še pojasnilo.

Generalna skupščina Združenih narodov je z veliko večino ponovno pozvala k odpravi ameriškega embarga proti Kubi. Kljub temu pozivu ni pričakovati sprememb, še posebej ne za časa administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki zaostruje ukrepe proti Kubi.

Ameriški predsednik Donald Trump je po tem, ko je Bill Gates, ki desetletja svari pred podnebnimi spremembami, ublažil ton in dejal, da te ne pomenijo konca sveta, razglasil zmago nad 'prevaro' podnebnih sprememb. Trump se je Gatesu zahvalil za pogum, ker je priznal zmoto.

Reprezentativne delodajalske organizacije, združene v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), so izrazile oster protest in razočaranje nad načinom vodenja socialnega dialoga s strani predsednika vlade Roberta Goloba. V pismu, naslovljenem na predsednika vlade, so izpostavile nezadovoljstvo, ki so ga doživele na izredni seji ESS.