Predsednik Hrvatskega narodnega sabora (HNS) BiH, Dragan Čović, je izjavil, da je Evropska unija odprla vrata Bosni in Hercegovini, ter da bi bila naivnost, če država te priložnosti ne bi izkoristila. Poudaril je, da bo Svet ministrov sprejel odločitev o glavnem pogajalcu.
Nezavisno združenje novinarjev Srbije (NUNS) je v oktobru zabeležilo 33 incidentov, ki so vključevali novinarje in medijske delavce. Številni napadi so se zgodili med protesti po vsej Srbiji. Opazen je porast pretnji in targetiranja s strani visokih funkcionarjev. Med incidenti je bilo šest fizičnih napadov in 19 pretnji s smrtjo.
Pojavljajo se poročila, da naj bi prišlo do nesoglasij med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog naj bi bila odpoved srečanja med Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Kremelj je te navedbe zanikal in poudaril, da so odnosi med Lavrovom in Putinom dobri.
Dijana Hrka že šesti dan gladovno stavka pred Narodno skupščino zaradi smrti svojega sina. Poroča, da se počuti dobro in da ji moč dajejo otroci. Podpora se ji povečuje, saj ji pomoč in podporo nudijo številni srednješolci, študenti in ostali državljani. Hrka je poudarila, da obstajata dve Srbiji in da bo ona branila svojo.
Skupina približno petdesetih maskiranih mladičev je prišla pred Srbski kulturni center v Preradovićevi ulici v Zagrebu, kjer je potekala izložba. Skandirali so ustaški pozdrav "Za dom spremni", eden izmed njih pa je pljunil fotoreporterja Indexa.
V Zagrebu je interventna policija preprečila približno sto maskiranim moškim vstop v Srbski kulturni center, kjer so se odvijali Dnevi srbske kulture. Marko Đurić je izrazil zaskrbljenost in Srbija zahteva zaščito za srbsko skupnost in kulturni center.
Srbsko Ministrstvo za notranje zadeve (MUP) je sporočilo, da je bilo v skupni akciji z varnostno agencijo BIA na več lokacijah v Beogradu, Zvorniku in Banjaluki aretiranih več oseb, ki jih povezujejo s primerom "ubačenih snajperistov".
Bolgarski parlament je sprejel zakon, ki državi omogoča prevzem nadzora nad rafinerijo ruske skupine Lukoil v Burgasu. Razlog za to so sankcije, ki so jih ZDA uvedle proti ruskemu naftnemu gigantu. Cilj Bolgarije je zaščititi obrat pred ameriškimi sankcijami in ga potencialno prodati novemu lastniku. Rafinerija v Burgasu je edina v državi in ključni del Lukoilovega poslovanja.
Ukrajinski minister za zunanje zadeve je izjavil, da se več kot 1.400 državljanov iz 34 afriških držav bori na strani Rusije v Ukrajini. Ukrajinska vojska je objavila posnetke napadov na skladišča nafte na Krimu, ruska vojska pa nadaljuje z intenzivnimi napadi po vsej Ukrajini, pri čemer je ciljala na železniško infrastrukturo v Harkovski, Černigovski in Dnjepropetrovski oblasti. Zelenski je izjavil, da bo podprl srečanje Trumpa in Putina, če bo zagotovljena prekinitev ognja. Poudaril je, da je Rusija v oktobru utrpela največje izgube od začetka vojne.
Ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da mednarodna energetska skupina Gunvor Group ne bo prejela licence za poslovanje, dokler bo trajal konflikt v Ukrajini. ZDA med trajanjem konflikta ne bodo izdale licenc podjetju Gunvor.
Grčija krepi svoj geopolitični in geoekonomski položaj ter naj bi do konca desetletja postala izvoznica zemeljskega plina v EU. Medtem so se pojavile kritike na račun vlade, da s podporo energetskim sporazumom, kot je tisti z ExxonMobil, energetsko bogastvo države prepušča v roke monopolov in da s tem ne ščiti meja. Prav tako so jo kritizirali glede zapiranja pošt ELTA, pri čemer naj bi šlo za usklajevanje z direktivo EU o liberalizaciji trga.
Madžarski premier Viktor Orban se je srečal z Donaldom Trumpom v Beli hiši, kar je njuno prvo bilateralno srečanje, odkar se je Trump vrnil na oblast. Orban se je nadejal, da bo Trump dovolil Madžarski uporabo ruske nafte, čeprav Trump sicer želi prepovedati uvoz ruske nafte evropskim državam, da bi zmanjšal prihodke Rusije za financiranje vojne v Ukrajini. Orban je nameraval razpravljati tudi o možnosti srečanja med ZDA in Rusijo ter zaprositi za izjemo od ameriških energetskih sankcij.
V Splitu je bila ponovno oskrnavljena spominska plošča Prvemu splitskemu partizanskemu odredu na Plokitah. Neznani storilec je pred protestom Torcide na plošči z ustaškimi simboli izrazil svojo nestrpnost. Plošča je sicer pogosto tarča vandalov, zadnjič je bila razbita oktobra lani.
Kazahstan naj bi se pridružil Abrahamovemu sporazumu, ki ga je posredoval Trump, kar naj bi bila simbolična poteza za okrepitev pobude. Predsednik Trump bo pozdravil Kazahstan v sporazumu, katerega cilj je normalizacija odnosov z Izraelom.
Dijana Hrka, mati pokojnega Stefana Hrke, je vstopila v šesti dan gladovne stavke pred Narodno skupščino v Srbiji. Poročali so, da je prehlajena in se počuti izčrpano. Podporo ji izrekajo srednješolci, študenti in drugi državljani. Promet v bližini skupščine je delno oviran, študenti pa so prenočevali v šotorih. Nekateri študenti iz Niša so bili pridržani.
V Zrenjaninu opozicijski svetniki zahtevajo nujno sejo mestnega sveta zaradi problema pitne vode. Opozicija obtožuje lokalno oblast, da se s tem vprašanjem poigrava na račun življenj občanov. Predlagali so, da se lokalni parlament nemudoma sestane in razpravlja o tem perečem vprašanju.
Liga socialdemokratov Vojvodine (LSV) in Stranka svobode in pravičnosti (SSP) sta se odzvali na napoved zborovanja podpornikov Aleksandra Vučića v Novem Sadu ter ponovne trditve Miloša Vučevića o separatizmu v Vojvodini. Maja Mrnuštik, podpredsednica LSV, je izjavila, da se bliža konec "naprednjaške kriminalne hobotnice" in da želijo Srbijo ločiti od "lopovskih krempljev". Obe stranki sta zavrnili Vučevićeve obtožbe o separatizmu.
Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da je do prekinitve pogajanj med Rusijo in Ukrajino prišlo zaradi nepripravljenosti Kijeva za politično in diplomatsko rešitev ter zaradi provokacij evropskih držav. Te provokacije ovirajo proces reševanja ukrajinske krize.
Srbski poslanci so na zasedanju sprejeli poseben zakon o Generalštabu, ki omogoča revitalizacijo območja med ulicami Kneza Miloša, Masarikove, Birčaninove in Resavske v Beogradu. Sprejeli so tudi spremembe zakona o enotnem volilnem imeniku na podlagi priporočil ODIHR. Razprava o amandmajih na zakon o Generalštabu se bo nadaljevala v ponedeljek.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je telefonsko govoril z litvanskim predsednikom Gitanasom Nausedo o evropski agendi, krepitvi dvostranskega sodelovanja in regionalni varnosti.