Khaleda Zia, nekdanja bangladeška premierka in ključna figura v bangladeški politiki zadnjih trideset let, je umrla v Daki. Viri navajajo različno starost ob smrti, 79 ali 80 let.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ostro obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, označil ga je za nezakonito dejanje in kršitev mednarodnega prava. Somalijski predsednik Hasan Šeik Mohamud se je strinjal z Erdoganom in potezo Izraela označil za 'nezakonito agresijo'.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Kontroverzna peticija, ki kroži na Change.org, poziva k deportaciji raperke Nicki Minaj, rojene v Trinidadu. Do danes je peticija zbrala že več kot 45.000 podpisov.

Rusko politično vodstvo je napovedalo zaostritev svojih pogojev v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Zunanje ministrstvo Ruske federacije trdi, da Kijev s podporo evropskih zaveznic načrtuje nove ofenzivne operacije proti ruskim ciljem, kar po mnenju Moskve onemogoča dolgoročno rešitev konflikta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem poudaril, da Evropa neposredno spodbuja Kijev k nadaljnjemu stopnjevanju napetosti, kar bo po njegovih besedah preprečilo kakršen koli preboj v mirovnem procesu. Hkrati so se v mednarodnem prostoru zvrstila ostra medsebojna obtoževanja med stranema v konfliktu, medtem ko vojaške operacije zasenčijo vsa diplomatska prizadevanja. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je v preteklosti napovedoval hiter konec sovražnosti, se ob zadnjih dogodkih ni želel zavezati k časovnemu okvirju za sklenitev mirovnega sporazuma. Položaj na terenu in diplomatski zastoj kažejo na to, da so možnosti za takojšnjo prekinitev ognja minimalne, saj Rusija pogoje za mir zdaj veže na strožje varnostne in ozemeljske zahteve.

Izraelska vojska je v torek izvedla serijo napadov na različnih delih območja Gaze, s čimer je ponovno kršila določila veljavnega sporazuma o prekinitvi ognja. Po poročanju tujih medijev so bili tarča napadov kraji severno od Rafe, območje vzhodno od Kan Junisa ter taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Poleg zračnih napadov so izraelske sile izvajale tudi obsežne rušilne operacije v mestu Rafa, ki je trenutno pod njihovim nadzorom. Civilno prebivalstvo se ob stopnjevanju vojaških aktivnosti spopada še s katastrofalnimi humanitarnimi razmerami, ki so jih dodatno poslabšale obilne zimske padavine. Poplave so uničile še tisto malo premoženja, ki je razseljenim Palestincem ostalo v taboriščih. V enem izmed incidentov vzhodno od Deir al Balaha so izraelski vozniki z ognjem ranili palestinsko žensko, ki je bila kasneje prepeljana v bolnišnico Al Aksa. Razmere v enklavi ostajajo izjemno napete, saj se kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vojaške operacije ne ustavijo.

Ekipa Združenih narodov je po prvem dostopu do sudanskega mesta El Fašir, ki so ga nedavno zavzele paravojaške Sile za hitro podporo (RSF), poročala o grozljivih razmerah. Humanitarna koordinatorka ZN za Sudan, Denise Brown, je mesto opisala kot »prizorišče zločina«, saj je večina prebivalcev pobegnila, v mestu pa je ostalo le malo preživelih. Obisk, ki je bil izveden v petek, je bil namenjen oceni varnosti za dostavo osnovnih zalog, vendar so predstavniki ZN izrazili globoko zaskrbljenost za usodo ranjenih in morebiti pridržanih oseb, ki jih med kratkim obiskom niso uspeli locirati. Po ocenah je od konca oktobra, ko se je ofenziva na prestolnico Severnega Darfurja stopnjevala, iz mesta zbežalo več kot 100.000 ljudi. Poročila s terena kažejo na opustošeno in skoraj povsem izpraznjeno mesto, kar potrjuje prejšnja opozorila o brutalnosti spopadov. RSF, ki jih po navedbah mednarodnih virov podpirajo Združeni arabski emirati, so mesto zavzeli po večmesečnem obleganju, ki je povzročilo hudo humanitarno krizo in množične žrtve med civilisti. Dogajanje v El Faširju predstavlja eno najtemnejših poglavij trenutne sudanske državljanske vojne, saj so bila kršena vsa načela mednarodnega humanitarnega prava.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute in splošno nezadovoljstvo nad težkimi gospodarskimi razmerami. Iranska vlada je v odziv na najobsežnejše demonstracije v zadnjih treh letih uradno obljubila, da bo potrpežljivo prisluhnila legitimnim zahtevam prebivalstva. Protestni val, ki se je začel v nedeljo, so sprva sprožili trgovci v Teheranu z zaprtjem trgovin, nato pa so se jim pridružili še študenti in širši krogi prebivalstva, ki se spopadajo z drastičnim padcem življenjskega standarda. Predsednik Masoud Pezeshkian je vlado pozval k uslišitvi zahtev demonstrantov, medtem ko se nemiri iz prestolnice širijo v druge dele države. Kljub napovedanemu dialogu ostajajo razmere napete, saj študenti in delavci na ulicah Teherana izražajo globoko nezadovoljstvo nad neučinkovitostjo gospodarskih ukrepov. Gre za enega najresnejših izzivov za iransko vodstvo v zadnjem obdobju, saj so demonstracije neposreden odraz globoke finančne in valutne nestabilnosti, ki hromi vsakdanje življenje v državi.

Predsednik Trump je izjavil, da so ZDA napadle in uničile pomol v Venezueli, ki naj bi se uporabljal za nakladanje drog na plovila. Ta napad označuje preusmeritev ameriških prizadevanj s pomorskih na kopenske cilje v boju proti narkotikom. Natančnejših informacij o morebitnih žrtvah ali škodi venezuelske oblasti niso posredovale.

Poročajo, da je CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump je potrdil odgovornost ZDA za napad na, kot je dejal, objekt za trgovino z drogami. ZDA naj bi izvedle že 30 napadov v kampanji bombardiranja plovil pred novim letom. Pri napadu naj ne bi bilo žrtev.

Iran je Združenim narodom uradno protestiral zaradi nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN Amir Saeid Iravani je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil "te nespametne grožnje". Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o morebitnih novih vojaških napadih na Iran in posvarila pred zaostrovanjem napetosti.

Kremelj je sporočil, da bo Rusija zavzela bistveno strožje stališče v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Odločitev sledi obtožbam Moskve, da je Kijev izvedel napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar ruska stran označuje za poskus spodkopavanja mirovnih prizadevanj. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je poudaril, da takšni incidenti neposredno vplivajo na pripravljenost Rusije na dialog. Na drugi strani je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha ruske navedbe zavrnil kot neutemeljene in opozoril, da Moskva za svoje trditve ni predložila nobenih verodostojnih dokazov. Sibiha je mednarodno skupnost pozval k odgovornemu ravnanju in opozoril, da Rusija uporablja tovrstne obtožbe kot izgovor za nadaljnje zaostrovanje sovražnosti. Dogajanje se odvija v času, ko so diplomatska prizadevanja za mir zaradi globokih nesoglasij med stranema že tako v slepi ulici. Medtem ko Rusija vztraja pri svojih maksimalističnih zahtevah in napoveduje širitev varnostnih območij na ukrajinskem ozemlju, Ukrajina zahteva popoln umik ruskih sil in mednarodna varnostna jamstva.

Bolgarija bo 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, ko bo svojo nacionalno valuto lev zamenjala za skupno evropsko valuto evro. Država je po poročilih uradno izpolnila zahtevane ekonomske kriterije Evropske unije, kar ji omogoča polnopravno integracijo v monetarno unijo. Ta korak označuje pomemben mejnik v bolgarski gospodarski in politični zgodovini, saj se država poslavlja od leva in se tesneje povezuje z gospodarstvi ostalih članic EU. Prehod na evro je rezultat dolgotrajnih prizadevanj bolgarskih oblasti pri stabilizaciji javnih financ in izpolnjevanju konvergenčnih meril. Z vstopom v evrsko območje se pričakuje zmanjšanje transakcijskih stroškov, izboljšanje investicijskega okolja in večja finančna stabilnost države. Čeprav so se v preteklosti pojavljali izzivi pri obvladovanju inflacije, so najnovejše ocene potrdile pripravljenost Bolgarije na prevzem skupne valute.

Khaleda Zia, prva premierka Bangladeša, je umrla v starosti 80 let. Njena rivalstvo s Sheikh Hasino je desetletja zaznamovalo bangladeško politiko. Bangladeška vlada je razglasila tridnevno žalovanje. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar naj bi se udeležil njenega pogreba.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, in zatrdila, da ni verjetnih dokazov za to. Zelenski je s Trumpom razpravljal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Putin se je o Ukrajini pogovarjal z iranskim predsednikom Pezeškiyanom.

Po novih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem napadu na Iran v primeru poskusov ponovne oborožitve, so iranski uradniki napovedali takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnegakoli napada ZDA ali Izraela. Iranski ambasador pri ZN je Trumpove grožnje obsodil v pismu Varnostnemu svetu ZN.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.

Premirje med Tajsko in Kambodžo na spornem mejnem območju ostaja v veljavi, vendar je uradni Bangkok zaradi obtožb o kršitvah dogovora odložil načrtovano izpustitev 18 zajetih kambodških vojakov. Tajske oblasti so odločitev utemeljile s trditvami, da je Kambodža kršila pogoje premirja z uporabo brezpilotnih letalnikov, ki so preletavali obmejno območje. Čeprav so se neposredni spopadi, ki so v preteklih dneh zahtevali številna življenja, ustavili, ostajajo odnosi med državama močno zaostreni. Zastoj pri prenosu ujetnikov predstavlja nov izziv za diplomatska prizadevanja, ki sta jih v preteklem tednu spodbujali Malezija in Kitajska. Tajska stran vztraja, da bo izpustitev vojakov izvedla šele, ko bo prepričana v popolno spoštovanje vseh določil o prekinitvi ognja. Kambodža se na zadnje obtožbe o uporabi dronov še ni uradno odzvala, so pa v preteklosti že večkrat zavrnili tajske navedbe o kršitvah na terenu. Situacija na meji tako ostaja nepredvidljiva, kljub načelnemu dogovoru o mirnem reševanju spora.

Varnostni svet ZN je skoraj soglasno obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, pri čemer je Somalija opozorila na možnost prisilne preselitve Palestincev. Večina članic Varnostnega sveta ZN je kritizirala potezo Izraela. ZDA so branile pravico Izraela do priznanja Somalilanda in jo primerjale s priznanjem palestinske države.

Hamas je potrdil smrt svojega dolgoletnega tiskovnega predstavnika Abuja Obeide in voditelja v Gazi, Mohameda Sinvarja, ki naj bi bila ubita že pred časom v izraelskem zračnem napadu. Izraelska vojska je že pred meseci poročala o smrti Abuja Obeide.