Zohran Kwame Mamdani je v četrtek uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni nekdanji poslanec državne skupščine in odkrit demokratični socialist je prisego opravil z roko na dveh koranih, obred pa je vodila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James. Mamdani je v svojem prvem nagovoru obljubil, da se bo prednostno lotil stanovanjske krize in visokih življenjskih stroškov, ki pestijo prebivalce velemesta. Novi župan je napovedal ambiciozno in drzno vodenje, pri čemer je poudaril, da se ne bo odrekel svojim socialističnim idealom kljub morebitnim kritikam o radikalnosti. Njegov program temelji na inkluzivnosti in krepitvi javnih storitev, s čimer želi po lastnih besedah nadomestiti neizprosni individualizem s kolektivno solidarnostjo. Na slovesnosti ga je podprl tudi vplivni senator Bernie Sanders, kar potrjuje premik političnega težišča mesta proti levi struji Demokratske stranke. Kljub zgodovinskemu dosežku je izvolitev sprožila tudi ostre odzive v določenih konservativnih krogih, kjer so kritični do njegove verske pripadnosti in politične orientacije.

Švicarski preiskovalci so uvedli uradno preiskavo proti lastnikoma in menedžerjema bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči v katastrofalnem požaru umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa jih je bilo poškodovanih. Francoska zakonca Jacques in Jessica Moretti sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja, ko je bila kletna dvorana lokala polna mladih turistov, ki so praznovali prihod novega leta. Po prvih ugotovitvah so požar najverjetneje povzročile t. i. fontane oziroma kresničke, pritrjene na steklenice šampanjca, ki so jih natakarji prinesli preblizu stropa. Ogenj se je bliskovito razširil po zvočni izolaciji in lesenih oblogah na stropu, kar je ujetim obiskovalcem onemogočilo varen izhod. Številni preživeli so bili zaradi hudih opeklin prepeljani v specializirane enote po vsej Evropi, medtem ko forenzične ekipe še vedno identificirajo žrtve, med katerimi so po navedbah tujih diplomatskih predstavništev tudi državljani Francije in Italije. Oblasti obenem preverjajo, ali je objekt ustrezal varnostnim standardom glede uporabe gorljivih materialov v prostorih z visoko zmogljivostjo obiskovalcev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključni položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Ta strateška poteza prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in drznih figur ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je odstopil po lanskem korupcijskem škandalu. Zelenski je poudaril, da se mora država zdaj prednostno osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Medtem ko se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, ki usklajujejo podrobnosti mirovnega načrta, se razmere na bojišču in v informacijski vojni zaostrujejo. Ruska stran trdi, da je v ukrajinskem napadu z droni na okupirano vas Horli v regiji Herson umrlo 27 ljudi, kar Kijev odločno zavrača in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so se pojavile navedbe o domnevnih dokazih o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki jih je Rusija predala predstavnikom ZDA, vendar ameriške obveščevalne službe CIA in NSA teh trditev niso potrdile. Analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar povečuje pritisk na ukrajinsko vodstvo pred napovedanimi vrhovi v Parizu.

Venezuelske oblasti so začasno zaprle državno mejo z Brazilijo, kar je neposreden odziv na predhodni vojaški napad Združenih držav Amerike. Ukrep sledi dramatičnemu stopnjevanju napetosti v regiji, potem ko so ameriške sile v okviru vojaške operacije zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Odločitev o zaprtju meje, ki je bila sprejeta v Sao Paulu, odraža globoko destabilizacijo in strah pred novimi varnostnimi grožnjami v Latinski Ameriki. Analitiki opozarjajo, da bi ameriški napadi na Venezuelo lahko sprožili val beguncev in povzročili še večji eksodus prebivalstva v sosednje države, kar bi močno obremenilo regionalno stabilnost. Brazilija, ki je sprva ohranjala odprte meje pod nadzorom obrambnega ministrstva, se zdaj sooča z novimi izzivi pri upravljanju mejnega območja v zvezni državi Roraima. Razmere ostajajo napete, saj je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva ameriško posredovanje že obsodil kot nedopustno kršitev suverenosti sosednje države.

Nicolása Madura so prepeljali v ZDA, kjer je preživel prvo noč v newyorškem zaporu in se sooča z obtožbami o trgovini z drogami. Pravni strokovnjak ocenjuje operacijo zajetja kot zakonito, vendar Trumpovo razkritje načrtov za 'vzpostavitev države' zapleta zadevo. Papež Leo XIV. je pozval, da bi morala biti dobrobit Venezuelcev najpomembnejša in da je treba zagotoviti suverenost države.

Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.

Švicarski preiskovalci so uvedli uradno preiskavo proti lastnikoma in upravnikoma bara Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa je bilo poškodovanih. Vodstvo lokala sumijo povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija se je zgodila približno uro in pol po polnoči, ko je bil lokal poln mladih obiskovalcev, starih med 15 in 25 let. Prve ugotovitve kažejo, da so požar povzročile fontane na steklenicah šampanjca, ki so jih prinesli k mizam. Iskre naj bi vnele zvočno izolacijo na stropu, ki se je hitro razširila po kletnih prostorih. Policija preiskuje, ali je material na stropu ustrezal varnostnim predpisom glede ognjevarnosti in ali je bila uporaba pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru sploh dovoljena. Medtem ko se identifikacija žrtev nadaljuje, so številne hudo poškodovane osebe z opeklinami prepeljali v specializirane centre po vsej Evropi, vključno z enotami v Franciji, Italiji in Belgiji.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel na dveh koranih v prisotnosti senatorja Bernieja Sandersa in generalne tožilke zvezne države New York Letitie James. V svojem prvem nagovoru je Mamdani napovedal odločen boj proti krizi cenovne dostopnosti bivanja in poudaril, da se ne bo odrekel svojim političnim prepričanjem zaradi strahu pred oznako radikalca. Novi župan je napovedal ambiciozno agendo, ki se osredotoča na potrebe delavskega razreda in vključevanje vseh prebivalcev velemesta. Mamdani, ki je bil pred izvolitvijo poslanec v državni skupščini, je v svojem govoru izpostavil potrebo po zamenjavi »ostrega individualizma s toplino kolektivizma«. Njegova umestitev pomeni pomemben premik v politični krajini New Yorka, saj je na čelo finančne prestolnice sveta stopil politik, ki se odkrito opredeljuje za demokratičnega socialista in napoveduje obsežne socialne reforme.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je na tem ključnem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred mesecem dni odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju prvega vojaškega častnika na čelo predsedniškega urada odraža novo prednostno usmeritev Kijeva v vprašanja varnosti, obrambe in mirovnih pogajanj v času, ko se ruska invazija približuje četrtemu letu trajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne. V Kijevu so se v soboto zbrali svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti mirovnih predlogov in varnostnih jamstev. Hkrati so se na bojiščih nadaljevali srditi spopadi; analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar dodatno stopnjuje pritisk na ukrajinsko politično vodstvo. Medtem ko Zelenski krepi svojo ekipo, so ruske oblasti obtožile Ukrajino napada z droni v okupirani regiji Herson, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, kar so v Kijevu ostro zanikali.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v Vzhodno morje, kar je prvi tovrstni preizkus orožja v tem letu. Rakete so bile izstreljene iz območij blizu Pjongjanga, ravno ko je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung prispel v Peking na srečanje s kitajskim kolegom Xi Jinpingom.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Demokratski kongresniki ZDA, vključno s senatorjem Chuckom Schumerjem, so obtožili Trumpovo administracijo, da jih je zavajala glede načrtov v Venezueli. Trdijo, da so jim na treh sestankih zatrdili, da administracija ne načrtuje spremembe režima ali vojaške akcije v Venezueli.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno zaprisegel kot 112. župan New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Širištiriintridesetletni nekdanji poslanec zvezne države New York, ki se politično opredeljuje kot demokratični socialist, je prisego opravil z roko na dveh koranih. Slovesnost, ki jo je vodil ameriški senator Bernie Sanders, je zaznamovala zgodovinski zasuk v politični krajini mesta, saj je Mamdani napovedal odločen boj proti krizi cenovne dostopnosti bivanja in poudaril pomen kolektivizma namesto individualizma. V svojem prvem nagovoru je novi župan poudaril, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom zaradi strahu pred oznako radikalnosti. Napovedal je obsežne reforme, namenjene izboljšanju položaja delavskega razreda in zniževanju življenjskih stroškov za prebivalce New Yorka. Čeprav so nekatere desničarske platforme in kritiki njegovo prisego na koranu označili za sporno, so podporniki na javni proslavi pozdravili njegovo zavezanost vključujoči in drzni politiki vodenja finančne prestolnice sveta.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz evropskih držav in drugih zaveznikov, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, medtem ko ZDA vodijo diplomatsko pobudo za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje na vrh voditeljev.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta prišlo do katastrofalnega požara v baru Le Constellation, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 47 življenj, več kot 115 ljudi pa je ranjenih. Tragedija se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja, ko je v natrpanem podzemnem klubu izbruhnil ogenj, ki se je po navedbah prič bliskovito razširil po stropu. Med žrtvami in poškodovanimi so večinoma mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, med njimi pa so tudi številni tuji državljani, predvsem iz Francije in Italije. Preiskovalci domnevajo, da so ogenj zanetile t. i. fontane oziroma kresničke na steklenicah šampanjca, ki so prišle preblizu stropnih oblog. Švicarske oblasti so že sprožile preiskavo proti upravnikoma lokala zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb in povzročitve požara. Forenziki se spopadajo s težavnim postopkom identifikacije žrtev, saj so nekatera trupla močno upepeljena. Poškodovance so zaradi hudih opeklin prepeljali v specializirane enote po vsej Evropi, vključno z Belgijo, Francijo in Nemčijo, medtem ko v Švici vlada žalovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto naznanil, da so posebne enote oboroženih sil ZDA v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so Madura že prepeljali iz države, trenutno pa se nahaja na ameriški vojaški ladji na poti v New York, kjer ga čaka sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Trump je operacijo označil za »zgodovinski dosežek«, ki ga po njegovem mnenju ni bilo moč videti že od druge svetovne vojne. Predsednik Trump je hkrati napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in urejen prehod oblasti. V svojem nagovoru je poudaril, da nameravajo v državo nemudoma napotiti ameriška naftna podjetja, ki bodo sanirala energetsko infrastrukturo in ponovno vzpostavila črpanje nafte. Medtem ko so nekateri opozicijski voditelji in del prebivalstva v izgnanstvu novico sprejeli z navdušenjem, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje obsodila kot »ugrabitev« in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena; Rusija, Kitajska in Iran so operacijo ostro obsodili kot nezakonito agresijo in kršitev mednarodnega prava.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sprožil močan diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bi tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded") in da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu v primeru stopnjevanja represije. Njegove izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki po vsej državi protestirajo zaradi propada iranskega riala in neznosnih gospodarskih razmer. Iransko politično in vojaško vodstvo se je na Trumpove besede odzvalo z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi vsakršno ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bager Galibaf je šel še dlje in napovedal, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze in enote ZDA v regiji postale legitimne tarče iranskih sil. Medtem ko se napetosti med Teheranom in Washingtonom stopnjujejo, vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva oster obračun z uporniki, ki jih označuje za tuje agente, s čimer je varnostnim silam verjetno podal zeleno luč za brutalno zadušitev nemirov.