APDEJT.si

Po Združenih državah Amerike so potekali protesti 'Brez kraljev' proti Donaldu Trumpu, ki so potekali v več mestih, tudi v severni Kaliforniji. Po poročanju so se protestov udeležile množice ljudi, celo milijoni. Protesti so potekali tudi v času delnega zaprtja ameriške vlade.

Protesti 'Brez kraljev' so se začeli po Združenih državah Amerike, potekali so tudi v Washingtonu in New Yorku, kjer so demonstranti izražali nasprotovanje politiki Donalda Trumpa. Organizatorji so trdili, da je bilo organiziranih več kot 2600 protestov, medtem ko so se oblasti pripravljale na morebitno nasilje.

V Združenih državah Amerike je potekalo več kot 2.500 shodov "Brez kraljev", na katerih so protestirali proti politiki Donalda Trumpa. Republikanski predstavnik Floride, Randy Fine, je proteste označil za protiameriške. Organizatorji protestov so vključevali tudi vidne demokrate.

Poročali so, da se je drugi val protestov »No Kings« odvil po Združenih državah Amerike, kjer so protestniki izražali nestrinjanje z domnevno »avtoritarno« agendo predsednika Donalda Trumpa. Republikanska stranka je te proteste označila za "sovraštvo do Amerike". Poleg tega je Peru razglasil izredne razmere v glavnem mestu.

Kitajska je obtožila ameriško Agencijo za nacionalno varnost (NSA), da je izvedla kibernetske napade na kitajski nacionalni časovni center. Po preiskavi trdijo, da bi morebitna škoda na povezanih objektih lahko ogrozila urednost in natančnost časovnih storitev.

Agencija Združenih narodov za meteorologijo je objavila, da so ravni ogljikovega dioksida v ozračju leta 2024 dosegle rekordno raven, kar pospešuje podnebne spremembe in vodi v ekstremne vremenske pojave. Povečanje ravni CO2 je najvišje v zgodovini človeštva, stopnja rasti pa se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja potrojila. Znanstvenike skrbi, da naravni ponori ogljika na kopnem in v oceanih slabi, kar ustvarja začaran krog podnebnih sprememb, ki jih pospešujejo človeške emisije in povečano število požarov.

Več kot 160 klimatskih znanstvenikov iz 23 držav opozarja, da se Zemlja zaradi močnega segrevanja hitro približuje katastrofalnim in nepopravljivim prelomnim točkam. Opozarjajo, da se hitro približujemo točkam preloma zemeljskega sistema, kar bi lahko imelo uničujoče posledice za ljudi in naš planet. Številne prelomne točke, kot sta izumiranje koral in slabljenje morskih tokov, so že dosežene ali pa so zelo blizu.

YouTube je izrazil zaskrbljenost glede avstralskih prizadevanj za prepoved uporabe družbenih medijev otrokom, mlajšim od 16 let, ki naj bi začela veljati do konca leta 2025. Podjetje meni, da je prepoved težko izvedljiva in neučinkovita pri zagotavljanju varnosti otrok na spletu, ter opozarja na morebitne neželene posledice. YouTube poudarja, da takšna prepoved ne bo nujno povečala varnosti otrok in bi morala biti izključena iz zakona.

Nemška vlada je sprejela zakon, ki zvezni policiji daje večja pooblastila za boj proti dronom, vključno z možnostjo njihovega sestrelitve. Novi predpisi so namenjeni zaščiti letališč in odzivu na vse večjo grožnjo, ki jo predstavljajo droni. V okviru teh prizadevanj bo ustanovljen obrambni center znotraj Zvezne policije.

Madžarski pisatelj László Krasznahorkai je prejel Nobelovo nagrado za književnost leta 2025. Švedska akademija je razglasila dobitnika, kar pomeni, da je po Imreju Kertészu ponovno madžarski avtor prejel to prestižno nagrado.

Susumu Kitagawa, Richard Robson in Omar M. Yaghi so prejeli Nobelovo nagrado za kemijo za leto 2025 za razvoj metalorganskih struktur (MOF), ki se lahko uporabljajo za zajemanje ogljikovega dioksida, pridobivanje vode iz zraka v puščavah, shranjevanje strupenih plinov in kataliziranje kemijskih reakcij.

Države Evropske unije se soočajo s težko odločitvijo glede predloga za pregledovanje zasebnih sporočil v iskanju materialov o spolni zlorabi otrok. Razprava se osredotoča na ravnovesje med zaščito otrok in pravico do zasebnosti. Nemčija ima ključno vlogo pri odločitvi.

Britanec John Clarke, Francoz Michel H. Devoret in Američan John M. Martinis so prejeli Nobelovo nagrado za fiziko leta 2025 za odkritje makroskopskega kvantnega tuneliranja in kvantizacije energije v električnih vezjih. Kraljeva švedska akademija znanosti je nagradila znanstvenike za pionirske poskuse, ki demonstrirajo kvantno mehanske učinke v električnih vezjih, s čimer je priznala njihov prispevek k razumevanju kvantne mehanike.

Umetna inteligenca vse bolj prodira v religijo, ponuja virtualnega Jezusa in avtomatizirane pridige, kar med verniki povzroča mešane odzive. Razvijajo se tudi religijski chatboti, ki ponujajo nasvete, tolažbo in duhovno vodstvo.

Glavno letališče v Afganistanu je obstalo, saj se država sooča s posledicami izpada interneta, ki ga je uvedla talibanska vlada. Misija Združenih narodov v Afganistanu je pozvala talibansko vlado, naj nemudoma obnovi dostop do interneta in telekomunikacij po vsej državi.

Danska je napovedala prepoved vseh civilnih letov z droni med evropskim vrhom v Koebenhavnu. Prepoved bo policiji prihranila spremljanje civilnih dronov in odpravila tveganje zamenjave z sovražnimi droni. Oblasti so poročale o dodatnih opažanjih dronov nad več vojaškimi objekti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ukazal predvajanje svojega govora v ZN po celotni Gazi in napovedal obsodbo voditeljev, ki podpirajo palestinsko državo. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Bela hiša naj bi za vodenje prehodne oblasti v Gazi po vojni izbrala Tonyja Blaira.

Podjetje xAI, ki ga vodi Elon Musk, je odpustilo najmanj 500 delavcev iz svoje ekipe za anotiranje podatkov. Ta ekipa je bila zadolžena za razvoj chatbota Grok. Odpuščanja so se zgodila v petek zvečer.

Kitajski regulator za internet je izdal opozorila in stroge kazni vodilnim v priljubljeni aplikaciji za družbene medije Xiaohongshu zaradi njihove spletne vsebine. Regulator je kritiziral 'trivialne' in 'negativne' objave na platformi.

V Nepalu je zaradi protestov proti prepovedi družbenih omrežij umrlo najmanj 16 ljudi, ponekod poročajo celo o 19 smrtnih žrtvah. Policija je v Katmanduju streljala na protestnike, večinoma študente, ki so poskušali vdreti v parlament, zahtevajoč odpravo prepovedi platform, kot so Facebook in Instagram, ter boj proti korupciji. V mestu je bila uvedena policijska ura, prepovedanih pa je 26 družbenih omrežij.