APDEJT.si

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je med obiskom na Škotskem odprl novo igrišče za golf v letovišču Trump International Golf Links Aberdeen. Ob tem je dejal: »Naj Bog blagoslovi vsakogar.« Hkrati je pozval Združeno kraljestvo k znižanju davkov na črpanje nafte iz Severnega morja, saj po njegovem mnenju visoke davčne stopnje odvračajo naložbe v ta vir, ki ga je opisal kot »zakladnico«.

Predsednik Republikanske ljudske stranke (CHP) Özgür Özel je pojasnil pogoje za sodelovanje njegove stranke v parlamentarni komisiji, imenovani 'Turčija brez terorja'. Poudaril je, da v okviru tega procesa v zaporu ne bi smeli ostati Figen Yüksekdağ, Selahattin Demirtaş, Ekrem İmamoğlu in Ahmet Özer. Özel je s tem izrazil zahtevo po izpustitvi omenjenih oseb, kar je pogoj za podporo CHP omenjeni komisiji.

Administracija bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa naj bi drastično zmanjšala zvezna sredstva za programe preprečevanja nasilja z orožjem, saj je prekinila 158 milijonov dolarjev nepovratnih sredstev. Medtem je Trump po tragičnem streljanju v pisarniški stolpnici na Manhattnu obsodil tovrstno nasilje in ga označil za 'nesmiselno dejanje norca'. Policija raziskuje motiv za streljanje v New Yorku.

Združeni arabski emirati, Jordanija in Egipt so prvič izvedli skupno dostavo 52 palet humanitarne pomoči z zračnimi tovori v Gazo. Medtem ko so Združeni narodi opozorili, da se lakota v Gazi že razvija in pozvali k takojšnjemu povečanju pomoči ter »poplavljanju« območja s hrano, je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan kritiziral Izrael zaradi uporabe lakote kot orožja, kar po njegovih besedah dokazuje popolno pomanjkanje spoštovanja do človeštva. Stanje kroničnih bolezni v Gazi se je popolnoma sesulo, saj so pacienti ostali brez nujnih zdravil in hrane.

Iraški premier Mohammed Shia al-Sudani je razkril, da so iraške sile med dvanajstdnevno vojno z Iranom preprečile več kot dva ducata poskusov milic za izstrelitev raketnih in brezpilotnih napadov na Irak. Iranski vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej je zahodne pomisleke glede iranskega jedrskega programa zavrnil kot zgolj izgovore za konfrontacijo, sredi naraščajoče retorike in vojaških akcij. Te izjave prihajajo ob povečanih napetostih med ZDA in Iranom.

Turški minister za energijo Alparslan Bayraktar je pozval k novemu energetskemu sporazumu z Irakom, ki bi vključeval mehanizem za zagotovitev polne izkoriščenosti naftovoda Kirkuk–Ceyhan. Bayraktar je poudaril, da ima naftovod kapaciteto 1,5 milijona sodčkov na dan, vendar ni v celoti izkoriščen, kar pomeni izgubo za obe državi.

Nekdanji predsednik Republikanske ljudske stranke (CHP) Kemal Kılıçdaroğlu je prekinil molk glede splošnih volitev 14. maja 2024 in podrobno pojasnil razloge za svoj poraz. Hkrati so ga fotografi ujeli v istem kadru z aktualnim predsednikom stranke Özgürjem Özelom, kar nakazuje na njuno ponovno srečanje in morebitno sodelovanje.

Ameriška vojaška baza al-Shaddadi v vzhodni Siriji je gostila srečanje, na katerem so razpravljali o umiku teroristične skupine YPG, sirskega krila PKK, iz regije Deir ez-Zor. Dogodek je potekal ob prisotnosti Ferhata Abdija Şahina, vodje omenjene skupine. Vzporedno s tem poročajo o vračanju sirskih beguncev. V Sirijo se je preko mejnega prehoda Jdeidat Yabous vrnilo 72 sirskih beguncev iz Libanona v sklopu prostovoljnega programa, ki ga organizira UNHCR. Gre za prvi organiziran konvoj prostovoljnih vračanj beguncev.

Turški mediji poročajo, da so v pisarni 'Kandidature za predsednika republike' Ekrem Imamoğlu, ki je bil aretiran zaradi korupcije, portret ustanovitelja moderne turške države Mustafe Kemala Atatürka zamenjali s portretom Imamoğluja. Ta poteza je sprožila številne razprave v turški politični areni, saj gre za pomembno simbolno dejanje znotraj stranke CHP.

Tajska je obtožila Kambodžo "namernega" kršenja premirja, dogovorjenega v ponedeljek za prekinitev obmejnih spopadov, v katerih je umrlo najmanj 33 ljudi, na tisoče pa jih je bilo razseljenih. Premirje je sicer sprva zaustavilo spopade, vendar so tajske oblasti poročale o kratkih kršitvah s strani kamboških sil. Kitajska je obljubila, da bo ostala v tesnem stiku s Kambodžo in Tajsko, da bi podprla premirje, medtem ko so vojaški poveljniki obeh držav v torek nadaljevali pogovore, kar je pripomoglo k umiritvi razmer na sporni meji in omogočilo vračanje razseljenih prebivalcev.

Vplivna sestra severnokorejskega voditelja Kim Džong Una, Kim Jo Džong, je v ponedeljek izjavila, da Pjongjang ne bo sodeloval v pogovorih z vlado južnokorejskega predsednika Lee Jae Myunga. Hkrati je poudarila, da bi bilo vsakršno pogajanje, usmerjeno v denuklearizacijo, razumljeno kot »posmeh«. Severna Koreja vztraja, da morajo Združene države Amerike priznati njen status jedrske sile.

Brazilija je izstopila iz zavezništva za holokavst, saj podpira tožbo proti Izraelu zaradi genocida, kar je sprožilo opozorila judovskih skupin, da bi ta poteza lahko spodbudila antisemitizem. Medtem Evropska unija razmišlja o suspenzu sodelovanja Izraela v raziskovalnem programu Horizon. Na tisoče ljudi se je zbralo v Tel Avivu, da bi protestiralo proti Netanjahuju in zahtevalo izpustitev talcev iz Gaze ter konec vojne. Francija in Združeno kraljestvo sta poudarili, da ni alternative rešitvi dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt, pri čemer Združeno kraljestvo razmišlja o priznanju palestinske države. Vodja mednarodnega odbora za prekinitev obleganja Gaze, Zaher Birawi, je obtožil arabske in islamske države za tišino glede izraelske zasege ladje Handala.

Severna Koreja se je odzvala na ocene ZDA glede preteklih pogajanj, pri čemer je poudarila, da njenega jedrskega statusa ni mogoče spreminjati. Sestra severnokorejskega voditelja Kim Džong-Una, Kim Jo-Džong, je opozorila ZDA, naj sprejmejo spremenjeno realnost in opustijo neuspešno politiko do Severne Koreje, saj bi v nasprotnem primeru to vodilo do nadaljnjih zapletov.

Predsednik turške opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) Özgür Özel je javno izjavil, da bo odstopil s politične funkcije, če njegova stranka na prihodnjih volitvah ne bo osvojila prvega mesta. Özel je poudaril svoje prepričanje, da je treba 'zapustiti pesem izgubljenih volitev', kar kaže na njegovo odločenost in visok vložek, ki ga je postavil pred stranko in javnostjo.

Palestinski aktivist in učitelj Odeh Hadalin, ki je sodeloval pri Oscar-nagrajenem filmu 'No Other Land', je bil ustreljen in ubit s strani izraelskega naseljenca v Masafer Yatti na Zahodnem bregu. Izraelske oblasti so prav tako aretirale palestinskega režiserja Hamdana Ballala, ki je delal na istem filmu. Izraelski viri trdijo, da je streljanje posledica samoobrambe sredi nemirov in da je bil ustreljeni moški producent 'anti-izraelskega' filma.

Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ostro odgovoril na izjave in grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Rusiji postavil rok 10 do 12 dni za končanje vojne v Ukrajini, sicer se bo soočila s posledicami. Medvedjev je Trumpa opozoril, naj ne hodi po poti Joeja Bidna in poudaril, da vsak nov ultimat predstavlja grožnjo in korak proti vojni, ne med Rusijo in Ukrajino, temveč z lastno državo. Dodal je tudi, da Rusija ni Izrael ali Iran. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin po telefonu razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Združeno kraljestvo aktivno preučuje priznanje palestinske države, kar predstavlja pomemben premik v britanski politiki. Glavni razlog za to spremembo je javno ogorčenje, ki ga je sprožilo dogajanje v Gazi. Britanski uradniki navajajo, da bi lahko do priznanja prišlo že pred naslednjimi splošnimi volitvami leta 2029.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z britanskim premierjem Keirom Starmerjem v Londonu potrdil obstoj »prave lakote« v Gazi. Razpravljala sta o humanitarnih razmerah v regiji, talcih in mednarodni pomoči. Trump je dodal, da Izrael in ZDA poznata lokacijo nekaterih talcev ter da delajo na »različnih načrtih« za njihovo rešitev. Opozorila ZDA o lakoti so prišla v času, ko agencije za pomoč poskušajo izkoristiti »taktično prekinitev« nekaterih izraelskih vojaških operacij za dostavo nujne pomoči.

Turško tožilstvo je dešifriralo šifrirane metode, ki jih teroristična organizacija FETÖ uporablja za organizacijo pobegov svojih članov v tujino. V notranjih komunikacijah je bil izraz 'gomlek' (srajca) uporabljen za šifriranje visokih denarnih transakcij, potrebnih za izhod iz države. Razkrita je bila tudi nova metoda s kodo '31.3 gömlek', kar potrjuje, da se denar uporablja kot plačilo za prehod meje.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je pomiril glede koridorja Zangezur, poudaril je, da ni razlogov za zaskrbljenost glede te teme. Njegova izjava je prišla v kontekstu krepitve odnosov Irana s sosednjimi in regionalnimi državami. Projekt koridorja Zangezur, ki naj bi povezal Turčijo s turškim svetom, je bil obravnavan v luči iranskih občutljivosti.