V streljanju pred cerkvijo v Salt Lake Cityju sta bili ubiti dve osebi, šest pa je bilo ranjenih. Policija je identificirala žrtvi streljanja. Ena od žrtev naj bi si prizadevala, da bi se oddaljila od življenja v tolpi in odvisnosti.

Zvezne smernice so zmanjšale število priporočenih cepiv za otroke, izključila cepiva proti gripi, hepatitisu A in B, COVID-19 in rotavirusu. Nekatere zvezne države, kot je Michigan, pozivajo družine, da sledijo ustaljenim smernicam za cepljenje. V Združenem kraljestvu pa bo otrokom v okviru rednega cepljenja na voljo cepivo proti noricam.

Grammyjev nagrajenec in vplivni ameriški pridigar Donnie McClurkin se sooča s tožbo zaradi domnevne večletne spolne zlorabe in posilstva svojega nekdanjega osebnega asistenta. 66-letni McClurkin, ki vodi cerkev Perfecting Faith v Freeportu v New Yorku, je bil tarča obtožb, ko je oškodovanec vložil uradno tožbo na sodišče. Po navedbah v dokumentih naj bi pevec svojo moč in vpliv izkoriščal za nadlegovanje mlajšega podrejenega, kar je povzročilo dolgoletno škodo. Primer vzbuja precejšnjo pozornost javnosti predvsem zaradi McClurkinove preteklosti, saj se je pevec v preteklosti javno deklariral kot »nekdanji homoseksualec« in pogosto ostro kritiziral istospolno usmerjenost. Njegov javni diskurz je temeljil na prepričanju, da je homoseksualnost mogoče premagati z vero, kar je v cerkvenih krogih v Združenih državah Amerike sprožalo številne polemike. McClurkin, ki je tudi ustanovitelj in predsednik organizacije The New Perfecting Church, velja za eno najpomembnejših figur v sodobni gospel glasbi. Tožba bi lahko imela daljnosežne posledice za njegovo glasbeno kariero in versko delovanje, saj gre za neposreden konflikt med njegovimi javnimi moralnimi stališči in domnevnimi zasebnimi dejanji.

V prestolnici New Delhi je policija začela preiskavo po ponedeljkovih protestih na univerzi Jawaharlal Nehru (JNU), kjer so študenti domnevno vzklikali sporna gesla proti predsedniku vlade Narendri Modiju in notranjemu ministru Amitu Shahu. Do incidenta je prišlo po tem, ko je vrhovno sodišče zavrnilo prošnjo za varščino Umarju Khalidu in Sharjeelu Imamu, ki sta obtožena sodelovanja pri načrtovanju nemirov v New Delhiju leta 2020. Varnostna služba univerze je že podala uradno prijavo na policijo in zahtevala kazenski pregon odgovornih oseb. Odzivi indijske politike so bili ostri, predvsem iz vrst vladajoče stranke BJP, kjer so dejanja označili za poskus destabilizacije države. Minister Ashish Sood je poudaril, da demokracija sicer dopušča nestrinjanje, vendar ne opravičuje osebnega nasilja ali groženj najvišjim predstavnikom države. Poleg policijske preiskave je vodstvo univerze odredilo tudi notranjo preiskavo, da bi identificirali vse vpletene študente in organizacije, ki so sodelovale pri dogodku. Kritiki, med njimi minister Kapil Mishra, so protestnike označili za grožnjo nacionalni varnosti, hkrati pa so izrazili očitke na račun opozicijskih voditeljev, ki naj bi posredno podpirali radikalne elemente. Dogodek je ponovno razvnel razprave o mejah svobode govora na indijskih izobraževalnih ustanovah in o politični polarizaciji, ki spremlja sodne postopke proti aktivistom, vpletenim v pretekle nemire.

Britanska policija je v južnem Gloucestershireu aretirala dva moška, ki sta na novo leto pobegnila iz zapora z odprtim režimom HMP Leyhill. Med ubežnikoma je bil tudi 35-letni Matthew Armstrong, ki je bil leta 2009 obsojen zaradi umora med ropom v Warwickshiru. Armstronga so prijeli v bližini železniške postaje Henley-in-Arden, potem ko ga je opazil eden od občanov. Poleg pobega ga policija sumi tudi ropa v vasi blizu zapora, ki se je zgodil večer pred njegovim odhodom, ko je napadalec vdrl v hišo, grozil stanovalcem in ukradel gotovino ter telefon. Drugi ubežnik, 40-letni Daniel Washbourne, ki je bil predhodno obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in protipravnega odvzema prostosti, je bil prijet v središču mesta Bristol. Policija je njegovo aretacijo izvedla okoli pol druge ure zjutraj, s čimer se je končalo šestdnevno iskanje obeh ubežnikov. Iskanje je vključevalo intenzivno pregledovanje posnetkov nadzornih kamer in objave fotografij v javnosti, saj sta moška veljala za nevarna. Incident je ponovno sprožil vprašanja o varnosti v zaporih z odprtim režimom, zlasti v primerih, ko v njih bivajo osebe z zgodovino nasilnih kaznivih dejanj. Vodstvo zapora in lokalne oblasti se spopadajo s kritikami glede nadzora nad zaporniki med prazniki. Oba moška sta trenutno v policijskem pridržanju, kjer bodo proti njima uvedeni dodatni postopki zaradi pobega in morebitnih novih kaznivih dejanj, storjenih med begom.

Eno leto po katastrofalnih požarih v okrožju Los Angeles, ki so januarja lani zahtevali 31 življenj in uničili več kot 16.000 objektov, se prebivalci še vedno spopadajo z dolgotrajnimi posledicami. Medtem ko se nekateri počasi vračajo v ustaljeno življenje, se mnogi drugi srečujejo s hudimi težavami pri obnovi svojih domov in vprašanjem varnosti bivalnega okolja. Požar Palisades je sam uničil skoraj 7.000 zgradb, kar je povzročilo obsežno stanovanjsko krizo na prizadetih območjih. Prebivalci Altadene, ki so se vrnili po požaru Eaton, opozarjajo na pomanjkanje jasnih informacij s strani uradnih organov glede stopnje onesnaženosti tal in zraka. Številne družine živijo v objektih, ki so še vedno prežeti s toksičnimi snovmi, saj nimajo drugih možnosti za bivanje. Kljub začetku gradnje novih nepremičnin ostaja vprašanje dolgoročne varnosti bivanja na območju San Gabriela neodgovorjeno, kar povzroča dodatno negotovost med lokalnim prebivalstvom. Psihološke in finančne posledice požarov ostajajo globoke, saj so ljudje izgubili vse svoje premoženje. Čeprav se je za nekatere pot do okrevanja že začela, spomini na grozo in uničenje še vedno preganjajo preživele. Trenutne razmere kažejo na zapleten proces sanacije, kjer se prebivalci ne borijo le s fizično obnovo, temveč tudi s sistemskimi ovirami in nejasno prihodnostjo na požarno ogroženih območjih Kalifornije.

Ahmed El Ahmed, junak iz Bondi Junctiona, je bil z aplavzom sprejet na veliki judovski gala prireditvi v New Yorku, kamor je bil povabljen kot častni gost.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je v torek razkrilo nove podrobnosti o strelskem napadu na univerzi Brown in uboju profesorja na inštitutu MIT. Preiskovalci so ugotovili, da je 48-letni Claudio Neves Valente, nekdanji študent omenjene univerze in portugalski državljan, napade načrtoval vsaj tri leta oziroma šest semestrov. To so potrdili videoposnetki, ki jih je FBI našel v skladišču v New Hampshiru, kjer je bilo 18. decembra odkrito napadalčevo truplo. Valente je v seriji kratkih videoposnetkov v portugalskem jeziku priznal umore dveh študentov in ranitev devetih drugih oseb v inženirski stavbi univerze Brown, ki so se zgodili 13. decembra. Dva dni pozneje je v predmestju Bostona ubil še profesorja Nuna F. G. Loureira. Čeprav so posnetki potrdili dolgoletno načrtovanje in podrobno pripravo na zločin, napadalec v njih ni navedel jasnega motiva za svoje dejanje. Z ubitim profesorjem sta pred desetletji sicer obiskovala isto šolo na Portugalskem. Objavljeni prepisi posnetkov v angleškem jeziku zavračajo nekatere dezinformacije, ki so se v javnosti pojavile po napadih. Kljub priznanju preiskava še vedno ni odgovorila na vprašanje, zakaj je Valente za tarči izbral prav univerzo Brown in profesorja Loureira. Ameriške oblasti so primer z odkritjem posnetkov in smrtjo storilca v veliki meri pojasnile, čeprav vprašanje o globljih vzgibih ostaja neodgovorjeno.

Ameriški organi pregona so v zvezni državi Alabama pridržali Jamesona Kylea Boleya, čigar štiriletni sin je bil najden mrtev po obsežni iskalni akciji, ki se je začela ob njegovem izginotju na novega leta dan. Truplo dečka so našli približno tri kilometre od njegovega doma, kar je zaključilo večdnevno iskanje, v katero so bili vključeni številni prostovoljci in uradne službe. Preiskovalci so Boleya obtožili več kaznivih dejanj, povezanih z drogami in orožjem, ki so jih odkrili med preiskavo dečkovega izginotja. Oče se sooča z obtožbami zaradi posedovanja prepovedanih substanc in ogrožanja otrok, saj naj bi bili mladoletniki v gospodinjstvu izpostavljeni nevarnim mamilom. Policija za zdaj še ni podala podrobnejših informacij o neposrednem vzroku dečkove smrti. Primer je pretresel lokalno skupnost, organi pregona pa nadaljujejo z zbiranjem dokazov o razmerah v družini. Čeprav se je iskalna akcija končala tragično, preiskava okoliščin, ki so privedle do smrti otroka in domnevne očetove vpletenosti v kriminalne dejavnosti, ostaja prednostna naloga lokalnega šerifovega urada.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno napovedal, da se na prihajajočih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Odločitev je sprejel po stopnjevanju pritiska javnosti in političnih nasprotnikov zaradi obsežnih škandalov glede zlorab javnih sredstev v državi. Čeprav je Walz sprva načrtoval ponovno kandidaturo, je v izjavi pojasnil, da se želi v preostanku mandata popolnoma posvetiti boju proti kriminalnim skupinam, ki so izkoristile programe socialne pomoči, namesto da bi energijo porabljal za politično kampanjo. Pri tem je poudaril, da prevzema polno odgovornost za nastalo situacijo, ki so jo tožilci označili za goljufijo industrijskih razsežnosti. Dogajanje v Minnesoti je nemudoma izkoristil predsednik ZDA Donald Trump, ki je na družbenem omrežju Truth Social napovedal novo zvezno preiskavo domnevnih goljufij v Kaliforniji. Trump je ob tem ostro napadel kalifornijskega guvernerja Gavina Newsoma in trdil, da je njegova država morda še bolj skorumpirana od Minnesote. Napovedi o preiskavah sledijo nedavni zamrznitvi zveznih sredstev za socialno varstvo v več zveznih državah pod vodstvom demokratov, kar še dodatno zaostruje politične napetosti med zvezno oblastjo in posameznimi guvernerji.

Novi župan New Yorka, demokratični socialist Zohran Mamdani, je sprožil val kritik z imenovanjem housing aktivistke Cee Weaver na čelo urada za zaščito najemnikov. Weaverjeva, ki je znana po svojih radikalnih stališčih do nepremičninske politike, se je znašla pod udarom javnosti zaradi preteklih izjav, v katerih je zasebno lastnino in lastništvo domov označila za orodje belske nadvlade. Mamdani je njeno imenovanje utemeljil z njenimi preteklimi uspehi pri zapiranju zakonskih vrzeli, ki so lastnikom stanovanj omogočale zviševanje najemnin. Nekdanji župan Eric Adams je ostro obsodil to kadrovsko potezo in izjave Weaverjeve označil za popoln odmik od realnosti. Adams je poudaril, da lastništvo nepremičnin predstavlja ključno pot do stabilnosti in generacijskega bogastva za priseljence ter pripadnike delavskega razreda. Kljub kritikam Mamdani vztraja pri svoji agendi, ki vključuje strožji nadzor nad najemninami in večjo odgovornost lastnikov stanovanj, kar je bila tudi ena njegovih osrednjih predvolilnih obljub.

Dve dijakinji iz Zahodne Virginije in njuni družini sta proti transspolnemu študentu, ki je v središču bližajoče se obravnave pred Vrhovnim sodiščem Združenih držav Amerike, vložili obtožbe zaradi domnevnega agresivnega spolnega nadlegovanja in ustrahovanja. Po poročanju lokalnih virov naj bi se incidenti zgodili v šolskem okolju, kar vnaša nove razsežnosti v že tako politično in pravno občutljiv primer o pravicah transspolnih športnikov. Obtožbe so se pojavile v času, ko se pravosodni sistem pripravlja na odločanje o vprašanju udeležbe bioloških moških v ženskih športnih kategorijah. Omenjeni študent je ključna osebnost v sodnem procesu, ki bo določil prihodnje pravne standarde za športna tekmovanja po vsej državi. Družine domnevnih žrtev trdijo, da so bili šolski organi o neprimernem vedenju obveščeni, vendar niso ustrezno ukrepali, kar je privedlo do stopnjevanja ustrahovanja.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je v nedavnih izjavah ponovno obudil razpravo o ameriški priključitvi Grenlandije, ki je trenutno pod suverenostjo Danske. Miller je poudaril, da bi otok moral postati del Združenih držav Amerike, pri čemer je zatrdil, da Washingtonu za dosego tega cilja ne bi bilo treba uporabiti vojaške sile. Po njegovih besedah imajo Združene države pravico do ozemlja, kar je v diplomatskih krogih že povzročilo nove napetosti med Washingtonom in Københavnom. Administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s temi izjavami okrepila pritiske na Dansko, kar je sprožilo val kritik s strani mednarodnih zaveznikov. Millerjeve trditve sledijo prejšnjim neuspešnim poskusom odkupa otoka, ki so že v preteklosti obremenili odnose med državama. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika spodkopava suverenost Danske in avtonomijo grenlandskega ljudstva, medtem ko ameriška stran vztraja pri strateškem pomenu otoka za varnost in gospodarske interese v Arktični regiji.

Ob peti obletnici dogodkov 6. januarja 2021 so pomiloščeni udeleženci takratnega vdora v ameriški kongres v Washingtonu pripravili nov pohod, na katerem so se ponovno spopadali s policijo. Med udeleženci je bil tudi Enrique Tarrio, nekdanji vodja skupine Proud Boys, ki mu je predsednik Donald Trump podelil pomilostitev po prvotni obsodbi na 22 let zapora. Protestniki so med pohodom vzklikali gesla v podporo pomilostitvam in policiste žalili z zmerljivkami, kar je močno spominjalo na nasilne prizore izpred petih let, ko je v napadih na policijo življenje izgubilo več uradnikov. Hkrati so strokovnjaki za ustavno pravo in volilno integriteto opozorili na spremenjene taktike ogrožanja demokratičnih procesov v Združenih državah Amerike. Po njihovih ocenah se nevarnost ne skriva več v neposrednem fizičnem nasilju, temveč v sistemskem spodkopavanju volilnih pravil. Opozorili so na normalizacijo zanikanja volilnih izidov, visoko fluktuacijo med neodvisnimi volilnimi uradniki in morebitne zlorabe izvršilne oblasti za spreminjanje volilne zakonodaje. Wendy Weiser iz centra Brennan je izpostavila, da bi lahko Trumpova administracija uporabila zvezna pooblastila za vmešavanje v lokalne volilne procese, kar predstavlja dolgoročno grožnjo stabilnosti ameriških institucij.

V zveznem zaporu v Marylandu je v 84. letu starosti umrl Aldrich Ames, nekdanji visoki uslužbenec ameriške obveščevalne službe Cia, ki je postal eden najbolj škodljivih dvojnih agentov v zgodovini Združenih držav Amerike. Ames je skoraj desetletje deloval kot krt za Sovjetsko zvezo in kasneje Rusijo, dokler ga niso leta 1994 dokončno razkrinkali. Njegovo izdajstvo velja za enega najhujših vdorov v ameriški obveščevalni sistem, saj je Moskvi prodal strogo varovane skrivnosti in identitete številnih operativcev na terenu. Zaradi informacij, ki jih je Ames predal sovjetskim oblastem v zameno za približno 2,5 milijona dolarjev, so v nekdanji Sovjetski zvezi aretirali in usmrtili več agentov, ki so delali za Zahod. Ames je svojo dejavnost priznal in bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Njegova smrt, ki jo je potrdil urad za zapore, končuje poglavje o enem najvplivnejših primerov vohunjenja iz obdobja hladne vojne, ki je povzročilo nepopravljivo škodo obveščevalnim dejavnostim Združenih držav Amerike.

Republikanski poslanec iz Indiane Jim Baird je bil v torek hospitaliziran po prometni nesreči, v kateri je v njegovo vozilo trčilo drugo vozilo. Njegova pisarna je sporočila, da kongresnik, ki v predstavniškem domu Združenih držav Amerike služi od leta 2019, pričakuje popolno okrevanje. Podrobnosti o naravi njegovih poškodb ali lokaciji nesreče niso bile takoj razkrite, so pa predstavniki potrdili, da je njegovo stanje stabilno. Novica o Bairdovi nesreči je prišla v času, ko se republikanska stranka v Washingtonu spopada z izgubo drugega člana. Pred kratkim je namreč umrl Doug LaMalfa, republikanski predstavnik iz Kalifornije z večmandatnim stažem. Incident Bairda dodatno obremenjuje republikanske vrste v kongresu, vendar optimistične napovedi o njegovem okrevanju nakazujejo na hitro vrnitev k zakonodajnim dolžnostim.

Trumpova administracija je zasegla več sankcioniranih tankerjev, ki so prevažali venezuelsko nafto, in napovedala načrte za prodajo do 50 milijonov sodčkov te nafte, ki je bila zaradi ameriške blokade ujeta v Venezueli. Razkrita je bila anketa Daily Maila, ki je razkrila mnenje Američanov o Trumpovi motivaciji za odstranitev Nicolása Madura z oblasti. Pojavile so se tudi trditve, da je Trumpova administracija nezakonito ugrabila venezuelskega voditelja države, Marco Rubio pa je grozil.

Bela hiša je v torek uradno potrdila, da administracija predsednika Donalda Trumpa proučuje različne možnosti za pridobitev Grenlandije, pri čemer niso izključili niti uporabe vojaških sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je v izjavi za javnost poudarila, da nakup tega strateškega arktičnega otoka predstavlja prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Po njenih besedah je ta korak ključen za odvračanje nasprotnikov v arktični regiji, kjer se krepijo geopolitične napetosti. Predsednik Trump in njegova ekipa trenutno razpravljata o nizu ukrepov, s katerimi bi uresničili ta cilj. Čeprav so podrobnosti o vojaških možnostih ostale nejasne, je napoved sprožila nemudne odzive v mednarodni javnosti. Bela hiša trdi, da je nadzor nad Grenlandijo nujen zaradi zaščite ameriških interesov in ohranjanja stabilnosti na severu. Projekt nakupa otoka, ki je pod dansko suverenostjo, ostaja eden najbolj kontroverznih zunanjepolitičnih načrtov sedanje administracije, ki Grenlandijo vidi kot neizkoriščen strateški in gospodarski vir.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.