V osrednji Nigeriji so oborožene skupine ugrabile 52 učencev iz katoliške šole. Do napada je prišlo le nekaj dni po tem, ko so oboroženi moški v severozahodni Nigeriji vdrli v srednjo šolo in ugrabili 25 šolark.

Več družin je vložilo tožbe proti Camp Mystic v Teksasu, v katerih trdijo, da je taborišče bilo hudo malomarno med poplavami 4. julija, v katerih je umrlo sedem mladih tabornikov in dva svetovalca. Tožbe trdijo, da vodstvo tabora ni sprejelo potrebnih ukrepov za zaščito udeležencev.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki je namenjena skoraj izključno Palestincem in se ne bo uporabljala za judovske teroriste.

Ruska zračna obramba je nad Krimom pomotoma sestrelila lastno večnamensko bojno letalo Suhoj Su-30SM, medtem ko je poskušala prestreči ukrajinske drone. Ukrajinska mornarica je potrdila incident.

Število smrtnih žrtev eksplozije v bukareškem okrožju Rahova se je povzpelo na tri, več oseb je bilo ranjenih in prepeljanih v različne bolnišnice v prestolnici. Raed Arafat opozarja, da se lahko prizadeti stanovanjski blok vsak trenutek zruši.

Izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja obremenjujejo obtožbe o korupciji in vojnih zločinih v Gazi, hkrati pa se povečujejo zahteve po preiskavi napada 7. oktobra. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zavrnilo izraelsko pritožbo glede arestnih nalogov, izdanih za Netanjahuja in Yoava Gallanta, zaradi domnevnih vojnih zločinov. Politični analitiki in elite v Izraelu ocenjujejo, da Netanjahu ni uspel doseči ciljev v Gazi. Govori se celo o morebitni pomilostitvi Netanjahuja s strani Donalda Trumpa.

Evropska unija je potrdila, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ni prepovedan vstop v EU, temveč mu je zamrznjeno premoženje. Medtem so se pojavile informacije, da je med srečanjem Trumpa in Putina na Aljaski prišlo do napetosti zaradi zgodovinskega monologa o Ukrajini. Evropska komisija je napoved srečanja Trumpa in Putina v Budimpešti sprejela previdno, medtem ko Madžarska zagotavlja, da bo Putinu omogočen vstop v državo.

Odbor za nadzor ameriškega predstavniškega doma je objavil celotno knjigo, ki je bila sestavljena za 50. rojstni dan Jeffreyja Epsteina. Demokrati v odboru so že pred tem objavili rojstnodnevno voščilnico, ki naj bi jo napisal Donald Trump. Ime nekdanjega predsednika ZDA se pojavlja še na drugih mestih v knjigi, ki jo je sestavila Ghislaine Maxwell.

Brazilski vrhovni sodnik Luiz Fux je nepričakovano glasoval za razveljavitev sojenja Jairu Bolsonaru zaradi pomanjkanja pristojnosti sodišča. Kljub temu je sodnik Fux začel glasovati v sojenju nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je obtožen načrtovanja državnega udara. Kljub temu sta že dva sodnika glasovala proti Bolsonaru, kar nakazuje na morebitno večinsko obsodbo.

V Londonu so protestirali proti nastopu ruske sopranistke Anne Netrebko v Kraljevi operi. Protestniki, med katerimi so bili Ukrajinci in njihovi podporniki, so mahali z ukrajinskimi zastavami ob otvoritvi Puccinijeve Tosce.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na 27 let in 3 mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Sodišče je ugotovilo, da je Bolsonaro poskušal spodkopati demokratični red in obdržati oblast.

Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara. Brazilsko vrhovno sodišče ga je spoznalo za krivega po vseh točkah obtožnice. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo, ker so ocenili, da je Bolsonaro sodeloval v "oboroženi kriminalni organizaciji". Obsodba velja za mejnik brazilske demokracije, saj se v preteklosti pučisti niso soočili s sodnim pregonom.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro je postal prvi nekdanji predsednik države, ki je bil obsojen zaradi poskusa strmoglavljenja vlade. Obsodba je sprožila različne odzive, od veselja med nasprotniki do nezadovoljstva in fantazij o ameriški intervenciji med njegovimi podporniki. Kljub obsodbi ostaja vprašanje, ali bo Bolsonaro dejansko moral v zapor.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Nemško zvezno tožilstvo je vložilo obtožnico za umor proti vozniku, ki je februarja v Münchnu zapeljal v množico na shodu sindikata Verdi. Obtožnica bremeni moškega, da je imel verske motive za napad, v katerem sta umrli mati in njena dveletna hči.

Michael James Pratt, ustanovitelj dveh spletnih strani s pornografsko vsebino, GirlsDoPorn in GirlsDoToys, je bil obsojen na 27 let zveznega zapora. Pratt je bil spoznan za krivega zaradi spolne trgovine s silo, prevare in izkoriščanja žensk. Spletni strani sta mu prinesli milijone dolarjev dobička. Žrtve so bile rekrutirane z lažnimi obljubami o manekenski karieri, nato pa prisiljene v snemanje pornografskih filmov.

Donald Trump je napovedal, da bo zahteval smrtno kazen za vse umore v Washingtonu, D.C., da bi zmanjšal kriminal. V Washingtonu je bila smrtna kazen odpravljena leta 1981. Kljub kritikam, da je diktator, se je Trump označil za osebo z zdravim razumom.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je začelo obravnavo obtožb vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti proti Josephu Konyju, uporniškemu poveljniku iz Ugande, ki je še vedno na begu. Konyja obtožujejo, da je vodil brutalno vladavino terorja, ki je zahtevala več deset tisoč življenj. Sodniki bodo obravnavali 39 točk obtožnice, ki vključujejo vojne zločine in zločine proti človečnosti.

Na sojenju Rexu Heuermannu, obtoženemu umorov na Gilgo Beachu, bo kot dokaz sprejeta analiza jedrske DNK. Tožilci trdijo, da ta tehnika zanesljivo povezuje Heuermanna ali njegovo družino z žrtvami, katerih trupla so bila odkrita leta 2010. Heuermann je obtožen smrti sedmih žensk, umori pa naj bi se začeli že leta 1993.

Ruska tajna služba FSB je odprla novo kazensko preiskavo proti Mihailu Hodorkovskemu, ki ga obtožujejo načrtovanja nasilnega prevzema oblasti in ustanovitve teroristične organizacije. Preiskava vključuje tudi druge člane Ruskega protivojnega komiteja, med njimi nekdanjega premierja Mihaila Kasjanova, zaradi suma poskusa prevzema oblasti s silo.