Vlada Združenih držav Amerike je pod vodstvom administracije Donalda Trumpa v sredo uradno objavila nove prehranske smernice za obdobje 2025–2030, ki prinašajo korenit preobrat v dosedanji prehranski politiki. Ministra za zdravje Robert F. Kennedy ml. in kmetijstvo Brooke Rollins sta predstavila preoblikovano prehransko piramido, ki v ospredje postavlja uživanje polnovrednih živil, visokokakovostnih beljakovin in naravnih maščob, medtem ko odločno odsvetuje uživanje visoko predelane hrane in dodanih sladkorjev. Nove smernice, ki so del gibanja »Make America Healthy Again«, so strokovnjaki označili za največji reset v zgodovini zvezne prehranske politike. Kennedy je poudaril, da se z novo piramido končuje »vojna proti nasičenim maščobam«. Po novem so na vrhu priporočil meso, jajca, polnomastni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, medtem ko so bila žita in rafinirani ogljikovi hidrati potisnjeni na dno prednostne lestvice. Smernice prav tako prvič ne vsebujejo specifičnih priporočil glede omejevanja alkohola, vendar strogo prepovedujejo dodan sladkor v prehrani otrok do četrtega leta starosti. Odzivi stroke so mešani; medtem ko nekateri pozdravljajo poudarek na nepredelani hrani, drugi opozarjajo na morebitna tveganja povečanega vnosa nasičenih maščob in okoljski vpliv večje porabe mesa. Kritiki poudarjajo tudi vprašanje cenovne dostopnosti polnovrednih živil za širše prebivalstvo. Kljub temu administracija vztraja, da bodo nove smernice zmanjšale pojavnost kroničnih bolezni in izboljšale splošno zdravje naroda z vrnitvijo k »pravi hrani«.

V Iranu so se protivladni protesti, ki trajajo že več kot deset dni, razširili po celotni državi, varnostne sile pa so se v Teheranu silovito spopadle s protestniki na območju Velikega bazarja. Po navedbah aktivistov in nevladnih organizacij za človekove pravice je v nemirih umrlo najmanj 36 ljudi, približno 1200 oseb pa je bilo aretiranih. Oblasti so za razganjanje demonstrantov uporabile solzivec, gumijaste naboje in po nekaterih poročilih tudi pravo strelivo, zlasti v kurdskih regijah na zahodu države. Demonstracije, ki so se sprva začele zaradi drastičnega padca vrednosti lokalne valute in slabšanja gospodarskih razmer, so prerasle v širši politični upor proti iranskemu režimu. Trgovci in aktivisti so s protesti v simbolnem središču prestolnice, ki je bilo ključno prizorišče že med revolucijo leta 1979, izrazili nezadovoljstvo nad korupcijo in omejevanjem svoboščin. Kljub stopnjevanju nasilja in represije so opozicijske skupine pozvale k splošni stavki. Mednarodne organizacije opozarjajo na naraščajoče število žrtev in poročajo o nemirih v več kot dveh ducatih provinc. Kurdski predeli države so trenutno pod največjim pritiskom varnostnih sil, saj so tamkajšnji prebivalci s zaprtjem trgovin in uličnimi shodi neposredno izzvali oblast. Razmere ostajajo napete, saj protestniki kljub nevarnosti še naprej zahtevajo korenite politične spremembe.

Med množičnimi protesti ultraortodoksnih judov proti obveznemu služenju vojaškega roka v Jeruzalemu je v torek prišlo do tragičnega incidenta, v katerem je avtobus zapeljal v množico in ubil 14-letnega Josefa Eisentalja, še tri osebe pa so bile ranjene. Do dogodka je prišlo, ko so protestniki, ki so se zbrali v znak nasprotovanja naboru Haredov v izraelsko vojsko, obkolili in napadli avtobus. Po poročanju očividcev in objavljenih posnetkih so protestniki voznika pljuvali in mu onemogočili pot, nakar je vozilo pospešilo in zapeljalo neposredno v skupino ljudi. Izraelska policija je voznika, sicer prebivalca vzhodnega Jeruzalema, nemudoma pridržala in začela preiskavo. Medtem ko voznika zaslišujejo, so ultraortodoksni politiki in nekateri poslanci stranke Likud incident označili za umor, nekateri celo za teroristični napad. Policija preiskuje okoliščine, ki so privedle do voznikove odločitve, da zapelje v množico, vključno z navedbami, da je bil voznik pred tem žrtev fizičnega napada in ustrahovanja. Protesti v Jeruzalemu so se razširili zaradi naraščajočih napetosti glede pomanjkanja vojaškega kadra v Izraelu, kar je vlado prisililo k odpravi izjem pri naboru za ultraortodoksne vernike. Na torkovih demonstracijah se je zbralo približno 15.000 ljudi, ki nasprotujejo zakonodaji, ki bi jih prisilila v vojaško službo, kar po njihovem mnenju ogroža njihov tradicionalni način življenja in študij Tore. Dogodek je še dodatno poglobil notranjepolitične razkole v državi.

Švicarske oblasti so priznale, da v baru v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletnem požaru umrlo 40 ljudi, zadnjih pet let niso izvajali požarnih inšpekcij. Priznanje je povzročilo šok med svojci žrtev. V požaru je bilo poleg umrlih poškodovanih še 116 ljudi.

Zvezne smernice so zmanjšale število priporočenih cepiv za otroke, izključila cepiva proti gripi, hepatitisu A in B, COVID-19 in rotavirusu. Nekatere zvezne države, kot je Michigan, pozivajo družine, da sledijo ustaljenim smernicam za cepljenje. V Združenem kraljestvu pa bo otrokom v okviru rednega cepljenja na voljo cepivo proti noricam.

Združene države Amerike so v sredo v Severnem Atlantiku zasegle ruski tanker Marinera, ki naj bi prevažal venezuelsko nafto in s tem kršil ameriške sankcije. Operacija je potekala po daljšem zasledovanju plovila, ki je bilo v preteklosti že vpleteno v dejavnosti, povezane s tako imenovano 'floto v senci', ki omogoča skrivne prevoze nafte za države, kot so Venezuela, Rusija in Iran, s čimer se izogiba mednarodnim sankcijam. Britanska mornarica je pri zasegu pomagala, operacija pa je povzročila močan protest Moskve. Ameriške sile so tanker ustavile na podlagi naloga, ki ga je izdal zvezni sodni organ ZDA, čeprav so plovilo spremljale tudi ruske vojaške podmornice. Ob zasegu je ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth na platformi X sporočil, da je blokada sankcionirane in nezakonite venezuelske nafte v veljavi povsod po svetu. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je kasneje potrdila, da bo posadka zaseženega plovila sodno preganjana. Predsednik ZDA Donald Trump se je pohvalil, da so zasegli »30-50 milijonov sodčkov« surove nafte, medtem ko je energetski sekretar napovedal, da bodo ZDA nadzorovale venezuelsko nafto »za nedoločen čas«. Incident predstavlja zaostrovanje napetosti med ZDA in Rusijo, pa tudi z Venezuelo, saj Washington še naprej izvaja agresivno politiko sankcij. Zaseg tankerja Marinera, in drugega tankerja Sophia v Karibih, je del širših prizadevanj ZDA za omejevanje dejavnosti, ki kršijo mednarodne sankcije in destabilizirajo svetovno trgovino z nafto. Predsednik Trump je v preteklih letih izvajal strogo politiko do Venezuele, kar vključuje tudi poskuse odstranitve predsednika Nicolása Madura z oblasti in obtožbe o plenjenju venezuelskega premoženja.

Uporaba navideznih zasebnih omrežij (VPN) je v Združenem kraljestvu izjemno narasla, predvsem po uvedbi zakona o varnosti na spletu, ki zahteva preverjanje starosti za dostop do spletnih strani za odrasle in je povzročil blokado nekaterih spletnih mest za britanske uporabnike. Od julija letos se je uporaba VPN-ov povečala za več kot 1400 %, saj Britanci iščejo načine za obhod teh omejitev, zaščito zasebnosti in dostop do mednarodnih vsebin. Ponudniki, kot je ExpressVPN, poudarjajo zmožnost šifriranja spletnega prometa na do desetih napravah, vključno z iPhoni, Android napravami, računalniki in drugimi, kar uporabnikom omogoča varnejše brskanje in dostop do geografsko omejenih vsebin. Namestitev in konfiguracija VPN-a na napravah, kot so iPhoni in iPadi, je postala bistveno preprostejša, saj vodilne storitve ponujajo uporabniku prijazne aplikacije, ki so enakovredne tistim na drugih platformah. To omogoča posameznikom, da ostanejo anonimni na spletu, spreminjajo svojo virtualno lokacijo in varno uporabljajo javna omrežja Wi-Fi. Hkrati Amazon Web Services (AWS) poenostavlja uvajanje lastne storitve Client VPN z uvedbo metode hitre nastavitve (Quickstart), ki zmanjšuje število potrebnih korakov za ustvarjanje in konfiguracijo končnih točk Client VPN. Ta poenostavitev je še posebej koristna za razvojne ekipe, ki potrebujejo hiter oddaljeni dostop do virov VPC za testiranje. Strokovnjaki opozarjajo pred uporabo brezplačnih VPN-ov, saj ti pogosto monetizirajo uporabnike s prodajo osebnih podatkov ali pa imajo znatne omejitve. Priporočajo raje cenovno ugodne plačljive storitve, ki zagotavljajo visoko stopnjo šifriranja, dostop do tisočev strežnikov po vsem svetu in dodatne funkcije, kot so upravitelji gesel in opozorila o kršitvah podatkov. Uporaba VPN-a tudi pomaga pri prikrivanju internetnega pinga in IP naslova, kar dodatno varuje zasebnost uporabnikov pred sledenjem s strani ponudnikov internetnih storitev in vladnih organov.

Več organizacij civilne družbe v Južni Afriki je v torek organiziralo vseslovenske proteste v podporo propalestinskim gladovnim stavkajočim, ki so pridržani v zaporih Združenega kraljestva. Pozvale so britansko vlado k izpustitvi teh posameznikov in obsodile ravnanje Združenega kraljestva, češ da podpira izraelsko vojno proti Hamasu v Gazi. Protesti so bili del širših prizadevanj za opozorilo na razmere v Palestini in izražanje solidarnosti z zaprtimi aktivisti. V Združenem kraljestvu je več kot 50 podpornikov gladovnih stavkajočih, znanih kot "Filton 24", demonstriralo pred parlamentom med zasedanjem, namenjenim vprašanjem predsedniku vlade. Protestniki so skandirali gesla, kot so "Svobodna, svobodna Palestina, osvobodite gladovne stavkajoče!" in "Keir Starmer, ne moreš se skriti, obtožujemo te genocida!", kar odraža njihovo prepričanje o pasivnosti ali sokrivdi vlade. Pat Reynolds iz organizacije London for Irish for Palestine je poudaril pomen protestov in nadaljnjo podporo palestinskemu boju. Zborovanja so potekala tudi v sredo, 7. januarja, na Parliament Square v Londonu, kjer so se zbrali podporniki, da bi protestirali proti zavračanju vlade Keira Starmerja, da se sreča z odvetniki, ki zastopajo gladovne stavkajoče za Palestino. Nekateri od stavkajočih so gladovali že več kot 60 dni, kar spominja na primer Bobbyja Sandsa, irskega gladovnega stavkajočega, ki je umrl leta 1981 po 66 dneh gladovne stavke. Dogodki so ponovno izpostavili nujnost reševanja vprašanja pridržanih aktivistov in širše vprašanje palestinskega konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra povabil na srečanje v Belo hišo, kar predstavlja nenaden diplomatski premik po mesecih napetosti in celo grožnjah z vojaškim posredovanjem. Povabilo je sledilo telefonskemu pogovoru med obema voditeljema, v katerem je Petro razložil razmere glede drog in drugih nesoglasij med državama. Trump je pogovor opisal kot »veliko čast« in izrazil veselje ob srečanju s Petrom v bližnji prihodnosti. Ta diplomatska poteza prihaja po obdobju izjemnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kolumbijo. Trump je namreč pred tem Petra obtožil povezav s trgovino z drogami, kar je kolumbijski predsednik ostro zanikal in javno objavil svoje bančne račune, da bi ovrgel te obtožbe. Poleg obtožb je Trump celo namignil na možnost vojaškega posredovanja v Kolumbiji, kar je sprožilo močno diplomatsko zaskrbljenost in obsodbe v regiji. Srečanje v Beli hiši naj bi bilo namenjeno reševanju naraščajočih nesoglasij in izboljšanju odnosov med državama. Kljub predhodnim ostrim izjavam in grožnjam so se odnosi nenadoma preoblikovali v bolj konstruktivno smer, kar kaže na pripravljenost obeh strani za dialog in iskanje rešitev za skupne izzive, vključno z bojem proti drogam.

Donald Trump, nekdanji ameriški predsednik, se je v svojem delovanju oddaljil od doktrine izolacionizma in je odprto ter pogosto uporablja ameriško moč, kar je sprožilo kritike tako glede njegove notranje kot zunanje politike. Med drugim so izpostavljeni njegovi poskusi prevrata pred petimi leti, nedavni poseg v Venezuelo in trenutne grožnje proti Kubi, Kolumbiji ter Grenlandiji. Te dejavnosti naj bi spodkopavale domače in mednarodno pravo ter ogrožale temeljne vrednote civilizacije, ki poudarja preprečevanje napadov močnejših na šibkejše. Posebno pozornost je vzbudila Trumpova želja po zasedbi Grenlandije, vključno z namigi o uporabi sile, kar je bilo ostro kritizirano v oddaji "Morning Joe" na MS NOW, kjer je sovoditelj Joe Scarborough njegovo obsedenost označil za "norost". Povečana poročila o predsednikovi usmeritvi od zasedbe Venezuele k Grenlandiji so povzročila ogorčenje med državami članicami zveze NATO. Scarborough je poudaril, da bi takšen korak povzročil ogromno škodo mednarodnim odnosom, s čimer bi se Združene države Amerike obrnile stran od vloge, ki so jo imele od leta 1945 pri vzpostavljanju svetovnega reda, ki je vodil do ameriškega stoletja in prevlade. Kritike so se dotaknile tudi Trumpove retorike, zlasti njegovega označevanja nasprotnikov kot "idiotov", in njegovega odziva na pomisleke glede mednarodne politike. Analitiki poudarjajo, da bi takšne poteze lahko uničile ugled in moč Združenih držav Amerike, ki so jo gradile desetletja. Trumpovi kritiki opozarjajo, da njegovo delovanje ni le odmik od uveljavljene diplomacije, temveč predstavlja tudi globoko grožnjo stabilnosti in miru v svetu.

Iran se sooča z obsežnim valom protestov, ki so se razširili po večini od 31 provinc, v katerih je bilo ubitih najmanj 35 ljudi, med njimi štirje otroci in dva pripadnika varnostnih sil, medtem ko je bilo aretiranih več kot 1200 oseb. Proteste, ki jih sprožajo visoki življenjski stroški in drastičen padec vrednosti valute, spremlja vmešavanje tujih sil, kar je povzročilo obtožbe Irana na račun Izraela in Združenih držav Amerike glede podpihovanja nemirov. Predsednik Masud Pezeškian je varnostne sile pozval k zadržanosti in razlikovanju med mirnimi protestniki ter oboroženimi izgredniki, medtem ko je vrhovni sodnik opozoril, da ne bo prizanesel tistim, ki "pomagajo sovražniku". Protesti so se začeli 28. decembra v Teheranskem velikem bazarju zaradi gospodarskih pritiskov, slabšanja življenjskih pogojev in razširjene vladne korupcije. Kljub temu, da so bili sprva gospodarske narave, so se zahteve protestnikov hitro razširile na temeljne in strukturne politične spremembe, vključno s popolnim prehodom na demokratični sistem. To kaže na globoko nezadovoljstvo z vladajočim sistemom, ki se ponavlja v nizu protestov v zadnjem desetletju, na katere so oblasti dosledno odgovorile s smrtonosno represijo. Napetosti med Iranom, Izraelom in ZDA so se v zadnjem času močno povečale, še posebej po tem, ko je Iran grozil z izstopom iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) in po napadih, ki jih je Izrael izvedel na iranska jedrska mesta. Izraelske priključitve in ameriška vojaška prisotnost v regiji dodatno podžigajo iranska opozorila o preventivnih ukrepih. Vodja iranske vojske Amir Hatami je izjavil, da Iran ne bo pustil neodgovorjenega stopnjevanja sovražne retorike in da je pripravljen na odločen odziv na vsako agresijo, kar nakazuje na morebitno nadaljnjo eskalacijo konflikta v regiji.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je 6. januarja 2026 na Centru Kennedy v Washingtonu, D.C., nenadoma prekinil svoj govor, da bi se pritožil nad fotografom New York Timesa, Dougom Millsom. Trump je Millsa, prejemnika Pulitzerjeve nagrade, javno pozval, naj ga v prihodnjih fotografijah prikaže "vitkega". Dogodek se je zgodil po tem, ko je Trump izrazil nezadovoljstvo nad tem, da naj bi ga Mills na preteklih fotografijah prikazal "težkega". Poleg tega je Trump na dogodku, ki ga je priredil republikanski poslanski klub v Centru Kennedy, razkril, da njegova žena, Melania Trump, "sovraži" njegov novi plesni gib, ki spominja na dvigovanje uteži. Sočasno pa Center Kennedy, pod vodstvom Richarda Grennella, ki ga je imenoval Trump, še naprej zapuščajo umetniki. Béla Fleck, 17-kratni dobitnik Grammyja in priznani glasbenik bluegrass glasbe, je kot zadnji odpovedal svoj nastop v sklopu prihajajočega šova "American Mosaic", ki je bil predviden za februar. Fleck je svojo odločitev utemeljil z "napetim in političnim" vzdušjem, ki po njegovem mnenju prevladuje v instituciji, katere glavni poudarek bi morala biti glasba. Grennell je na svojem uradnem X računu kritiziral Fleckovo odločitev, očitno s sklicevanjem na "woke mob" kot krivca za umik umetnikov. Ti dogodki sovpadajo z večjimi spori, v katere je bil Trump vpleten v preteklih letih, vključno s tožbo proti Wall Street Journalu, polemikami glede imen športnih ekip in preteklimi obtožbami v zvezi z afero Jeffreyja Epsteina. Njegovo predsedovanje Centru Kennedy, ki ga nekateri kritiki označujejo za "nezakonit poskus preimenovanja", očitno nadaljuje trend politične polarizacije in odtujevanja umetnikov, kar je vplivalo tudi na odločitev Ellen DeGeneres za selitev v Združeno kraljestvo po Trumpovi ponovni izvolitvi.

Interna preiskava Metropolitanske policije je razkrila, da je bil proces preverjanja zaposlenih in častnikov med letoma 2013 in 2023 močno oslabljen, kar je omogočilo, da so se v njenih vrstah znašli tudi storilci kaznivih dejanj, vključno s serijskimi posiljevalci. Med njimi je bil tudi David Carrick, ki je bil obsojen zaradi številnih posilstev, in Cliff Mitchell, obsojen otroški posiljevalec, katerega zavrnitev za zaposlitev je komisija celo razveljavila v prizadevanju za izboljšanje raznolikosti. Zaradi opustitve ustreznih preverjanj je bilo več kot 5000 policistov in uslužbencev zaposlenih brez potrebnih preverjanj ozadja, medtem ko za približno 17.000 dodatnih zaposlenih ni mogoče preveriti, ali so bila predhodna preverjanja sploh opravljena. To pomanjkljivo preverjanje je imelo resne posledice, saj je bilo več kot 130 policistov in uslužbencev, ki niso bili ustrezno preverjeni, kasneje vpletenih v kazniva dejanja ali disciplinske prestopke, vključno z nasiljem, spolnimi napadi in zlorabo drog. Minister za notranje zadeve je zato odredil nujno neodvisno preiskavo postopkov zaposlovanja in preverjanja v Metropolitanski policiji. Nekdanji detektiv Scotland Yarda, Peter Bleksley, je ostro kritiziral Metropolitansko policijo, češ da je njeno pomanjkanje postopkov preverjanja 'absolutno grozljivo' in da je 'nerazumljivo', kako so 'pošasti' lahko vstopile v policijo. Poudaril je, da so se številni problemi policije izvirali iz te pomanjkljivosti, kar je povzročilo, da so se osebe, popolnoma neprimerne za policijsko delo, pridružile silam. Ta situacija je bila še posebej zaskrbljujoča glede na nedavno poročilo iz julija 2025 o velikem upadu števila policistov v Londonu in sočasnih izgredih, kar kaže na širše probleme znotraj policijskih sil v Združenem kraljestvu.

Združene države Amerike so po vojaški operaciji 3. januarja 2026, med katero so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Maduroja, prevzele nadzor nad venezuelsko naftno industrijo in se zavezale, da bodo to vplivalo na gospodarstvo države. Predsednik Donald Trump je izjavil, da bi ameriški nadzor nad Venezuelo lahko trajal več let, pri čemer naj bi Washington narekoval odločitve začasnim voditeljem in nadzoroval prodajo nafte. Ameriški uradniki so poudarili, da je ta nadzor nujen za stabilizacijo venezuelskega gospodarstva, obnovo naftnega sektorja in zagotavljanje, da bo država delovala v interesu ZDA. Ti ukrepi so skladni s Trumpovo strategijo, ki jo imenuje "Donroejeva doktrina", s katero želi ponovno vzpostaviti ameriško premoč na zahodni polobli, poudarek pa je na pridobivanju virov in regionalni dominaciji. Akcije ZDA, ki vključujejo tudi zaseg dveh tankerjev, enega pod rusko zastavo in drugega, povezanega z Venezuelo, so bile deležne mešanih odzivov. Medtem ko so nekateri v ZDA razdeljeni glede upravičenosti teh ukrepov, so nekdanji visoki uradniki za nacionalno varnost kritizirali Trumpovo odločitev kot nepremišljeno in brez jasne strategije. Rusko zunanje ministrstvo je prav tako obsodilo to dejanje kot kršitev venezuelske suverenosti. Kljub temu podpredsednik ZDA JD Vance trdi, da je zajetje Maduroja okrepilo ameriški nadzor nad naravnimi viri Venezuele in demonstriralo vojaško moč Združenih držav. Ti dogodki sledijo prejšnjim prizadevanjem ZDA za vplivanje na Venezuelo, vključno z dovoljenjem podjetju Chevron za nadaljevanje črpanja nafte julija 2025, kar je bil del iskanja dialoga in politične stabilnosti med obema državama. Vendar pa so zdajšnji ukrepi, s katerimi ZDA načrtujejo neposredno nadzorovanje naftnih prihodkov in določanje, kam se lahko nafta prodaja, močno zaostrili ameriško politiko do Venezuele in nakazujejo dolgoročno prisotnost ter vpliv na politične in gospodarske odločitve Caracasa.

Vlada Združenega kraljestva razmišlja o uvedbi obveznih testov vida in kognitivnih sposobnosti za starejše voznike. Poleg tega se napovedujejo spremembe zakonov o mobilnih skuterjih, ki veljajo že 40 let. Vozniki bencinskih in dizelskih vozil se lahko soočijo z višjimi stroški parkiranja, saj so nekatere občine, pod vodstvom laburistov, odobrile zvišanje cen do 49 odstotkov. Laburistična ministrica je branila nove ukrepe za omejevanje vožnje pod vplivom alkohola, ki so sprožili zaskrbljenost med lastniki pubov.

Združeni narodi so v novem poročilu ostro obsodili Izrael zaradi sistematične diskriminacije in segregacije Palestincev na zasedenem Zahodnem bregu, kar so označili za sistem apartheida. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da se je položaj v zadnjih letih drastično poslabšal, in poudaril, da gre za načrtno dušenje pravic palestinskega prebivalstva. Poročilo navaja, da Izrael krši mednarodno pravo z dolgotrajno politiko rasne diskriminacije, ki vključuje omejevanje gibanja in neenakopravno obravnavo pred zakonom. Istočasno se je v središču javne razprave znašla britanska kolumnistka časnika The Times Melanie Phillips, ki je zaradi svojih izjav o Palestincih požela ostre kritike. Phillipsova je odprtje palestinskega veleposlaništva v Londonu označila za sramotno sodelovanje pri »dokončni rešitvi« vprašanja palestinskih Arabcev. Njene besede, vključno s trditvijo, da so Palestinci »neljudje« brez lastne države, so številni zgodovinarji in aktivisti označili za skrb vzbujajoče, pri čemer so poudarili, da uporablja terminologijo, povezano z nacističnim holokavstom. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti med mednarodnimi institucijami in Izraelom, ki zavrača očitke o apartheidu. Medtem ko ZN pozivajo h končanju diskriminatornih praks, kritiki opozarjajo na naraščajočo radikalizacijo retorike v javnem prostoru. Situacija na Zahodnem bregu ostaja kritična, saj poročila o nasilju naseljencev in sistemskih kršitvah človekovih pravic postajajo vse pogostejša, kar dodatno otežuje možnosti za mirno rešitev konflikta.

Kitajska je uvedla dodatne trgovinske ukrepe proti Japonski, vključno s preiskavo uvoza diklorosilana in prepovedjo izvoza nekaterih redkih zemeljskih elementov. Ta poteza je bila odgovor na izjave japonskega premierja glede Tajvana in je še poslabšala odnose med državama.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.

Zvezna vlada je prenesla več pristojnosti na države glede programov Medicaid, SNAP in davkov, s čimer je državam naložila pomembne odločitve v letu 2026, ki so posledica obsežne zakonodaje, ki jo je lani podpisal predsednik Trump.

V Združenem kraljestvu se je prodaja električnih vozil povečala, pri čemer so električna vozila predstavljala skoraj četrtino novih registracij osebnih avtomobilov. Kljub padcu cen goriva, ki ga je razkril RAC Fuel Watch, je trg avtomobilov dosegel 2 milijona prodanih vozil. Laburistična stranka je ponudila do 120.000 funtov popusta na električna tovorna vozila. Kljub temu avtomobilski sektor poziva k omilitvi prepovedi prodaje bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030.