Britanska policija je v južnem Gloucestershireu aretirala dva moška, ki sta na novo leto pobegnila iz zapora z odprtim režimom HMP Leyhill. Med ubežnikoma je bil tudi 35-letni Matthew Armstrong, ki je bil leta 2009 obsojen zaradi umora med ropom v Warwickshiru. Armstronga so prijeli v bližini železniške postaje Henley-in-Arden, potem ko ga je opazil eden od občanov. Poleg pobega ga policija sumi tudi ropa v vasi blizu zapora, ki se je zgodil večer pred njegovim odhodom, ko je napadalec vdrl v hišo, grozil stanovalcem in ukradel gotovino ter telefon. Drugi ubežnik, 40-letni Daniel Washbourne, ki je bil predhodno obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in protipravnega odvzema prostosti, je bil prijet v središču mesta Bristol. Policija je njegovo aretacijo izvedla okoli pol druge ure zjutraj, s čimer se je končalo šestdnevno iskanje obeh ubežnikov. Iskanje je vključevalo intenzivno pregledovanje posnetkov nadzornih kamer in objave fotografij v javnosti, saj sta moška veljala za nevarna. Incident je ponovno sprožil vprašanja o varnosti v zaporih z odprtim režimom, zlasti v primerih, ko v njih bivajo osebe z zgodovino nasilnih kaznivih dejanj. Vodstvo zapora in lokalne oblasti se spopadajo s kritikami glede nadzora nad zaporniki med prazniki. Oba moška sta trenutno v policijskem pridržanju, kjer bodo proti njima uvedeni dodatni postopki zaradi pobega in morebitnih novih kaznivih dejanj, storjenih med begom.

Richard Cottingham, eden najbolj zloglasnih serijskih morilcev na območju New Yorka, je uradno priznal odgovornost za umor 18-letne Alys Eberhardt, ki se je zgodil leta 1965. Policija v New Jerseyju je v torek sporočila, da je Cottingham, ki je v javnosti znan pod vzdevkom Torso Killer, priznal dejanje po skoraj šestih desetletjih od dogodka. Eberhardtova je bila najdena mrtva v hiši svoje družine v kraju Fair Lawn, predmestju New Jerseyja, kjer je delala kot medicinska sestra. Cottingham, ki trenutno prestaja več dosmrtnih zapornih kazni, je policiji in preiskovalcem zatrdil, da je pred svojo aretacijo umoril več kot 80 žensk. Njegov vzdevek izhaja iz grozljivega načina iznakaženja nekaterih žrtev, saj je v več primerih po umoru odstranil okončine in glave žrtev, kar je otežilo njihovo identifikacijo in preiskavo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Najnovejše priznanje prinaša določen zaključek za družino žrtve, hkrati pa organom pregona omogoča zaprtje enega najstarejših nerešenih primerov na tem območju. Preiskovalci še naprej preverjajo morebitne povezave med Cottinghamom in drugimi nerešenimi primeri iz tega obdobja, medtem ko se število potrjenih žrtev pod njegovimi rokami še naprej povečuje.

Eno leto po katastrofalnih požarih v okrožju Los Angeles, ki so januarja lani zahtevali 31 življenj in uničili več kot 16.000 objektov, se prebivalci še vedno spopadajo z dolgotrajnimi posledicami. Medtem ko se nekateri počasi vračajo v ustaljeno življenje, se mnogi drugi srečujejo s hudimi težavami pri obnovi svojih domov in vprašanjem varnosti bivalnega okolja. Požar Palisades je sam uničil skoraj 7.000 zgradb, kar je povzročilo obsežno stanovanjsko krizo na prizadetih območjih. Prebivalci Altadene, ki so se vrnili po požaru Eaton, opozarjajo na pomanjkanje jasnih informacij s strani uradnih organov glede stopnje onesnaženosti tal in zraka. Številne družine živijo v objektih, ki so še vedno prežeti s toksičnimi snovmi, saj nimajo drugih možnosti za bivanje. Kljub začetku gradnje novih nepremičnin ostaja vprašanje dolgoročne varnosti bivanja na območju San Gabriela neodgovorjeno, kar povzroča dodatno negotovost med lokalnim prebivalstvom. Psihološke in finančne posledice požarov ostajajo globoke, saj so ljudje izgubili vse svoje premoženje. Čeprav se je za nekatere pot do okrevanja že začela, spomini na grozo in uničenje še vedno preganjajo preživele. Trenutne razmere kažejo na zapleten proces sanacije, kjer se prebivalci ne borijo le s fizično obnovo, temveč tudi s sistemskimi ovirami in nejasno prihodnostjo na požarno ogroženih območjih Kalifornije.

Ahmed El Ahmed, junak iz Bondi Junctiona, je bil z aplavzom sprejet na veliki judovski gala prireditvi v New Yorku, kamor je bil povabljen kot častni gost.

Liam Rosenior je uradno postal novi glavni trener Chelseaja, s klubom je podpisal šestinpolletno pogodbo. Že na prvi tekmi, ki jo je spremljal s tribun, je bil priča porazu proti Fulhamu, kjer je Marc Cucurella prejel rdeči karton. Rosenior je v prvem intervjuju omenil tri trenerske vzornike in poslal sporočilo navijačem Chelseaja. Njegov prihod je sledil nepričakovanemu odhodu Enza Maresce manj kot teden dni prej.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Nove prehranske smernice ZDA so spremenile prehransko piramido, s poudarkom na mesu, siru in zelenjavi na vrhu. Spremembe so sprožile različne odzive, pri čemer nekateri izražajo zaskrbljenost glede nove postavitve.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je v torek razkrilo nove podrobnosti o strelskem napadu na univerzi Brown in uboju profesorja na inštitutu MIT. Preiskovalci so ugotovili, da je 48-letni Claudio Neves Valente, nekdanji študent omenjene univerze in portugalski državljan, napade načrtoval vsaj tri leta oziroma šest semestrov. To so potrdili videoposnetki, ki jih je FBI našel v skladišču v New Hampshiru, kjer je bilo 18. decembra odkrito napadalčevo truplo. Valente je v seriji kratkih videoposnetkov v portugalskem jeziku priznal umore dveh študentov in ranitev devetih drugih oseb v inženirski stavbi univerze Brown, ki so se zgodili 13. decembra. Dva dni pozneje je v predmestju Bostona ubil še profesorja Nuna F. G. Loureira. Čeprav so posnetki potrdili dolgoletno načrtovanje in podrobno pripravo na zločin, napadalec v njih ni navedel jasnega motiva za svoje dejanje. Z ubitim profesorjem sta pred desetletji sicer obiskovala isto šolo na Portugalskem. Objavljeni prepisi posnetkov v angleškem jeziku zavračajo nekatere dezinformacije, ki so se v javnosti pojavile po napadih. Kljub priznanju preiskava še vedno ni odgovorila na vprašanje, zakaj je Valente za tarči izbral prav univerzo Brown in profesorja Loureira. Ameriške oblasti so primer z odkritjem posnetkov in smrtjo storilca v veliki meri pojasnile, čeprav vprašanje o globljih vzgibih ostaja neodgovorjeno.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

Trumpova administracija je zasegla dva tankerja, ki sta prevažala venezuelsko nafto, in napovedala načrte za selektivno rahljanje sankcij. Analitiki so opozorili na mešana sporočila republikancev glede Trumpovega napada na Venezuelo in odstavitve Nicolása Madura. Predsednik Petro je obsodil kršitev latinskoameriške suverenosti in jo primerjal z nacističnim bombardiranjem Guernice.

Londonski nogometni klub Chelsea je za svojega novega glavnega trenerja uradno imenoval 41-letnega Angleža Liama Roseniorja, ki je na tem mestu nasledil Enza Maresco. Rosenior se v London seli iz francoskega prvoligaša Strasbourg, ki je prav tako v lasti skupine BlueCo, kar je olajšalo prestop med obema kluboma. Angleški strateg je s Chelseajem podpisal nenavadno dolgo, šestinpolletno pogodbo, kar nakazuje na dolgoročno zaupanje vodstva kluba v njegove sposobnosti, kljub razmeroma skromnim izkušnjam na najvišji ravni. Rosenior je svojo selitev potrdil na poslovilni novinarski konferenci v Strasbourgu, kjer je poudaril, da prihaja v klub z edinstvenim duhom in trofejno zgodovino. Imenovanje je sprožilo mešane odzive v angleški športni javnosti. Nekdanji zvezdnik Liverpoola Jamie Carragher je izrazil dvom o tem, ali bo Roseniorjeva prisotnost dejansko približala Chelsea vrhu angleške Premier lige, saj meni, da se s to potezo ključne težave kluba ne bodo rešile. Dodatno senco na prihod novega trenerja meče novica, da je bil Rosenior le nekaj dni pred uradno potrditvijo na Stamford Bridgeu obsojen zaradi prekrška, vendar podrobnosti o naravi kaznivega dejanja še niso povsem razjasnjene. Imenovanje sledi obdobju negotovosti, ki se je začelo s slovesom Enza Maresce na novo leto, ter predhodnim kadrovskim spremembam v igralskem kadru, ki so zaznamovale klub v zadnjih prestopnih rokih.

V svetu profesionalnega športa so pretekli dnevi minili v znamenju kadrovskih sprememb in priprav na nove sezone. Nekdanji trener moštva Toronto Blue Jays Don Mattingly je po tesnem porazu v svetovni seriji novembra lani zapustil organizacijo in sprejel mesto trenerja odbijanja pri ekipi Philadelphia Phillies, kjer bo sodeloval s svojim sinom Prestonom Mattinglyjem. Philliesi, ki so sezono 2025 končali z vrhunskim izidom 96-66, v letu 2026 načrtujejo naskok na sam vrh lige MLB. Medtem v Južni Koreji menedžer ekipe NC Dinos Lee Ho-joon izraža visoka pričakovanja pred svojo drugo sezono na čelu kluba, potem ko so lani presenetili z uvrstitvijo v končnico. Na področju hokeja na ledu v Združenih državah Amerike moštvo Hermantown Hawks beleži izjemen rezultatski skok, saj so v novi dvorani Northstar Ford Arena močno izboljšali svojo strelsko učinkovitost. V formuli 1 pa odmevajo razkritja nekdanjega dirkača moštva Red Bull Sergia Pereza. Mehičan je v nedavnem pogovoru razkril, da je vodjo ekipe Christiana Hornerja opozoril na tvegano strategijo hitrih menjav kadrov, ki bi lahko izčrpala razpoložljiv bazen kakovostnih dirkačev, kar se je po Perezovem odhodu in težavah Liama Lawsona izkazalo za upravičeno skrb. Športne organizacije se tako v različnih disciplinah spopadajo z izzivi kontinuitete in prenove igralskih kadrov.

Chelsea je uradno imenoval Liama Roseniorja za novega glavnega trenerja. 41-letni Anglež je podpisal pogodbo do leta 2032 z možnostjo podaljšanja za dodatno sezono. Rosenior je prišel iz Strasbourga, ki je prav tako v lasti Blueco Group. Mediji poročajo, da ga čaka veliko dela, da bo uredil razmere v klubu.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.