APDEJT.si

Po smrti pacientke, ki je bila oktobra sprejeta v bolnišnico Rohrbach z disekcijo aorte in jo je več bolnišnic zavrnilo, sta država in dežele ustanovili reformno skupino za nujno medicinsko pomoč. Zdravstvena ministrica Korinna Schumann (SPÖ) je to sporočila po spletnem srečanju s predstavniki dežel. Cilj skupine je optimizirati procese v nujni medicinski pomoči.

Avstrijski ministeri so potrdili, da se bo prepoved nošenja rut za otroke do 14. leta starosti v šolah začela s fazo osveščanja v semestru 2026. Sankcije bodo začele veljati s šolskim letom 2026/27. Zakon naj bi bil sprejet v državnem svetu decembra.

Po velikem razburjenju in odstopu dotedanjega predsednika Gospodarske zbornice in gospodarskega združenja ÖVP, Haralda Mahrerja, je Gospodarska zbornica Avstrije (WKÖ) začasno ustavila povišanje nadomestil za vodilne funkcionarje. Odločitev bo sprejeta prihodnji teden v predsedstvu WKÖ. Podpredsednica Martha Schultz je ta korak sprejela skupaj z deželnimi zbornicami. Namen je umiriti razpravo o prihodnjih reformah znotraj gospodarske zbornice. WKÖ sledi zgledu Gospodarske zbornice Spodnje Avstrije, ki je ta korak storila prva.

Armutskonferenz je kritizirala posamezne avstrijske zvezne dežele zaradi reform na področju socialne pomoči. Opozorili so na 'nevaren tek' med deželami, ki tekmujejo, katera bo bolj 'gnusna do najrevnejših' in učinkoviteje izključevala ljudi. Poudarili so, da je treba boj proti revščini, ne proti revnim. Zlasti zaostritve na Štajerskem in Zgornji Avstriji imajo 'slabe posledice'.

Avstrija se je v indeksu podnebne učinkovitosti CCPI 2026 močno poslabšala, saj je padla s 23. na 35. mesto. Poročilo, objavljeno na COP30 v Belemu, kaže, da je Danska ponovno na prvem mestu, sledita ji Velika Britanija in Maroko. Prva tri mesta ostajajo prazna, ker nobena država ni dovolj zgledna pri varstvu podnebja. Avstrija je s to uvrstitvijo v globalnem povprečju in se šteje za državo z nizko učinkovitostjo.

Avstrijska vlada je sprejela zakon za boj proti "skrito-inflaciji" v trgovini z živili. Zakon od trgovcev zahteva, da 60 dni označujejo zmanjšanje vsebine pakiranja pri nespremenjeni ceni. Kršitve bodo kaznovane z do 15.000 evri.

Stranka Zeleni na Dunaju ni zadovoljna z dnevnim redom prihajajočih plenarnih zasedanj državnega zbora. Kot je povedala namestnica vodje kluba Alma Zadic, se jim zdi nesprejemljivo, da je ena glavnih tem digitalna vinjeta, saj to kaže, da se velikih problemov ne lotevajo. Zato želijo Zeleni na dnevni red uvrstiti teme, kot so zaščita pred nasiljem in načelo soglasja v spolnem kazenskem pravu.

Dunajski župan Michael Ludwig (SPÖ) je izrazil možnost razširitve "Dunajskega bonusa", vendar je to pogojeno z dovoljenjem Evropske unije za določanje posebnih tarif za domačine. Ludwig je pozdravil prizadevanja zvezne vlade za novo ureditev, pri čemer se bonus v Dunaju že uporablja pri dodeljevanju občinskih stanovanj.

ORF je napovedal, da pričakuje rekordno udeležbo na 70. izboru za pesem Evrovizije na Dunaju leta 2026 in da bo dogodek veliko, harmonično praznovanje. Izrazili so upanje, da bo nezadovoljstvo glede udeležbe Izraela minilo. Priprave na tekmovanje so že v polnem teku, vključno z iskanjem prostovoljcev.

Avstrijska ministrica za raziskave Eva-Maria Holzleitner (SPÖ) je pozdravila nemško napoved o financiranju raziskav postinfekcijskih bolezni, kot sta ME/CFS in dolgi COVID. Projekt, vreden 500 milijonov evrov v desetih letih, po njenih besedah pošilja pomemben evropski signal. Zadovoljstvo so izrazili tudi v fundaciji WE&ME, v čigavo korist je v sredo potekala dobrodelna gala v Dunaju.

V Londonu so aretirali britanskega državljana zaradi suma povezav s Hamasom, ki naj bi v Nemčiji načrtoval napade na judovske cilje. Na Dunaju so oblasti našle orožje, povezano s Hamasom.

Nemško ministrstvo za zdravje načrtuje uvedbo varčevalnih ukrepov v zavarovanju za zdravstveno nego, ki bi lahko imeli precejšnje posledice za posameznike. Ukrepi so predlagani na podlagi priporočil delovne skupine zvezne vlade in dežel.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

V Avstriji koalicija načrtuje reformo zakonodaje o razvezah, ki bi med drugim uredila preživnino neodvisno od načela krivde. Na strokovnem posvetu v parlamentu so se mnenja o tem, kako to izvesti, razhajala. Ministrica za pravosodje Anna Sporrer (SPÖ) je pozvala k previdnosti in opozorila pred popolno ukinitvijo načela krivde.

Nekdanji vodja ÖVP na Dunaju, Manfred Juraczka, zapušča dunajski deželni zbor in mestni svet, da bi postal eden od dveh direktorjev Gospodarske agencije Dunaj. Juraczka, ki je bil med drugim tudi predsednik dunajske Volkspartei, s tem zapira poglavje svoje politične kariere.

Madžarska vlada zaostruje spor z avstrijskim gradbenim podjetjem Strabag glede spornega odseka avtoceste M30. Zaradi domnevnih hudih kršitev pogodbe, povezanih z gradnjo in garancijskimi obveznostmi, bi lahko Strabag izključili iz prihodnjih javnih razpisov v državi. Strabag zavrača odgovornost za poškodbe na avtocesti in obtožbe o nepravilnostih pri gradnji.

Že deset let v galeriji portretov nekdanjih predsednikov avstrijskega državnega sveta manjkajo portreti treh politikov: Doris Bures (SPÖ), Elisabeth Köstinger (ÖVP) in Wolfganga Sobotke (ÖVP). Razlogi za to so različni, a galerija še vedno ni dopolnjena.

Na Dunajski univerzi je prišlo do razpada koalicije v študentski organizaciji. Zeleni in Alternativni študenti (GRAS) so prekinili sodelovanje z Zvezo socialističnih študentk in študentov (VSStÖ) zaradi njihovega domnevnega 'neuspeha pri obravnavi antisemitizma'. VSStÖ zavrača obtožbe in poudarja svojo 'jasno protifašistično držo', hkrati pa napoveduje preiskavo dogodkov. Razpad koalicije naj ne bi vplival na sodelovanje na ravni celotne Avstrije.

Avstrijska vlada, ki jo sestavljajo stranke ÖVP, SPÖ in NEOS, je dosegla notranji dogovor o novem predlogu zakona o trgu z električno energijo (ElWG). Yannick Shetty, vodja poslanske skupine NEOS, je to potrdil, vendar ni razkril podrobnosti. Za sprejetje zakona je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Stranka FPÖ potrjuje pogovore, vendar poudarja, da dogovor še ni dosežen. Stranka Zeleni trdi, da besedilo zakona še ni bilo predloženo.

Po odstopu predsednika WKÖ Haralda Mahrerja, FPÖ in NEOS zahtevata umik "nesramnih funkcionarskih prejemkov" in "absolutno nerazumljivih povišanj plač". Generalni sekretar FPÖ Michael Schnedlitz predlaga ničelno povišanje plač za funkcionarje Gospodarske zbornice in zadržanje plač za zaposlene na vodilnih položajih. Klubski vodja NEOS Yannick Shetty poudarja, da se z Mahrerjevim odstopom zadeva ne zaključi.

Deželni svetnik Martin Antauer bo vodil Svobodnjake (FPÖ) na občinskih volitvah v St. Pöltnu 25. januarja 2026. Antauer, ki želi postati župan, napoveduje boj proti kriminalu in se bo v primeru izvolitve odpovedal funkciji deželnega svetnika. Cilj stranke je preprečiti absolutno večino SPÖ.

Premier Robert Golob je v državnem zboru zavrnil očitke opozicije o neustrezni davčni politiki, ki naj bi zavirala razvoj. Poudaril je, da je davčna obremenitev v Sloveniji povprečna, indeks razvoja pa državo uvršča na 21. mesto na svetu, celo pred Avstrijo. Golob je zatrdil, da so davki namenjeni izključno dobrobiti ljudi. Izpostavil je tudi, da opozicija ne razume pomena božičnic.

Franz Harnoncourt, predsednik uprave Zgornjeavstrijske zdravstvene organizacije (OÖG) in direktor Univerzitetne bolnišnice Kepler, je napovedal svoj predčasni odstop. Odločitev je sporočil na izredni seji zdravstvene organizacije, sklicani zaradi primera zavrnjene pacientke, ki je kasneje umrla. Njegova pogodba bi se sicer iztekla leta 2029.

Po novi jesenski gospodarski napovedi EU bo Avstrija leta 2026 med državami z najpočasnejšo gospodarsko rastjo v Evropski uniji. Pričakuje se, da bo rast BDP znašala le 0,9 %, medtem ko se za celotno EU pričakuje 1,4-odstotna rast. Poleg tega naj bi bil avstrijski proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih nad dovoljeno mejo 3 %.

Po več letih političnih sporov se v Avstriji obeta rešitev glede iger na srečo. V naslednjih tednih naj bi bil v politično razpravo vložen predlog zakona. Koncesije za loterije, spletne igre na srečo in šest igralnic se iztečejo že leta 2027. Prejšnja vlada je pri načrtu za lasten organ za igre na srečo propadla predvsem zaradi zahteve Zelenih po strogem varstvu igralcev.

Nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je v petek na Dunaju pozval Evropo k odločnemu boju proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Poudaril je, da mora biti Putin poražen in da je Ukrajina sposobna osvoboditi Krim in druge zasedene regije.

Avstrijska Direkcija za zaščito države in obveščevalne službe (DSN) je na Dunaju odkrila skrivališče orožja, ki naj bi pripadalo teroristični organizaciji, povezani s Hamasom. Sumijo, da je bilo orožje namenjeno morebitnim napadom. V Londonu in Berlinu so aretirali osumljence, ki so načrtovali napade na judovske cilje v Evropi.

Koordinatorka programa Centra za građansko obrazovanje (CGO), Sara Čabarkapa, je ob Mednarodnem dnevu boja proti fašizmu in antisemitizmu opozorila, da boj proti fašizmu še ni končan in da se je treba stalno upirati politikam mržnje. Dragan Koprivica iz CDT pa je kritiziral mitropolita Metodija Ostojića zaradi omenjanja ljudi in oboroženih formacij, ki so sodelovale s fašisti in nacisti.

Parlamentarno vprašanje Zelenih, naslovljeno na notranjega ministra Gerharda Karnerja (ÖVP) glede izobraževalnega tabora Identitarcev blizu Gmundna, je ostalo skoraj brez odgovora. Karner je to utemeljil z interesom varovanja tajnosti zaradi zaščite tekočih in prihodnjih preiskav. Poslanec Zelenih Ralph Schallmeiner je izrazil razočaranje nad pomanjkanjem informacij s strani ministrstva. Na taboru naj bi bil prisoten tudi Martin Sellner.

Avstrijsko Ministrstvo za socialne zadeve je skupaj s pomočjo za žrtve kaznivih dejanj "Beli krog" ustanovilo sklad za pomoč žrtvam napada v Gradcu junija in terorističnega napada v Beljaku februarja 2025. Republika Avstrija namenja 15 milijonov evrov za "Sklad za pomoč žrtvam in zločinom posebne teže in obsega". Izvedbo je zaupana organizaciji "Beli krog", strokovna skupina pa bo odločala o dodelitvi sredstev.

Finančna državna sekretarka Barbara Eibinger-Miedl (ÖVP) je dejala, da zaradi višjega zadolževanja zveznih dežel še ni mogoče oceniti višine proračunskega primanjkljaja. Od zveznih dežel zahteva podrobnejše proračunske podatke, da bi lahko ocenila vpliv na celotni proračun. Izključila ni niti dodatnega varčevalnega paketa. Finančni minister Markus Marterbauer je potrdil, da bo skupna zadolženost zveznih dežel "znatno višja od pričakovanj".

Avstrijska vlada in predstavniki judovske skupnosti so se spomnili žrtev novembrskih pogromov pred 87 leti. Med slovesnostjo ob spominskem zidu Shoah v dunajskem Ostarrichiparku so opozorili na porast antisemitizma po svetu in pozvali k odločnemu ukrepanju.

Okoljske in mladinske organizacije so v četrtek ponovno pozvale avstrijsko vlado k sprejetju strožjega zakona o varstvu podnebja. Zahtevajo zavezujočo podnebno nevtralnost do leta 2040 ter jasne sektorske cilje na vseh področjih, skupaj s posledicami za neizpolnjevanje ciljev. Protest so izvedli pred Ministrstvom za okolje.

Judovska skupnost IKG je v prvi polovici leta v Avstriji zabeležila 726 primerov antisemitskih incidentov, kar je rahlo manj kot v enakem obdobju lani. Nacionalna strategija proti antisemitizmu bo predstavljena prihodnji teden.

Nemške oblasti so aretirale še enega domnevnega člana Hamasa ob vstopu v državo iz Češke. Osumljenec naj bi nabavljal orožje, namenjeno za morebitne napade na izraelske ali judovske ustanove v Nemčiji in Evropi.

Po podatkih "Agende Austria" v Avstriji prihodki od dohodnine vse bolj pokrivajo izdatke za pokojnine. Do 14. novembra zbrana dohodnina je potrebna za kritje letošnjih državnih prispevkov v pokojninski sistem. Lani je ta prag bil dosežen 30. oktobra, pred desetimi leti pa 14. septembra.

Slovenski in avstrijski minister za okolje, Jože Novak in Norbert Totschnig, sta v torek v Radgoni podpisala deklaracijo o renaturaciji reke Mure. Državi bosta v različne renaturacijske ukrepe ob Muri vložili približno 700.000 evrov. Cilj projekta "goMURa" je med drugim stabilizacija vodnega režima in ustvarjanje novih habitatov za ribe, ptice in rastline.

Po motenju spominske slovesnosti ob obletnici Kristalne noči v Mödlingu, kjer je bila predvajana Hitlerjeva retorika, je državno tožilstvo Wiener Neustadt uvedlo preiskavo zoper določenega osumljenca zaradi neonacistične dejavnosti. Med hišno preiskavo so bili zaseženi dokazni predmeti. Podrobnosti o identiteti osumljenca niso bile razkrite.

Ministrstvo za infrastrukturo je sporočilo, da je prioritetni cilj Slovenije izgradnja nove proge visokih hitrosti med Ljubljano, Celjem, Mariborom in Šentiljem. Ta proga naj bi bila povezana z avstrijskim omrežjem proti Dunaju in bi bila zgrajena med leti 2040 in 2050, v sklopu akcijskega načrta EU za hitre železniške povezave.

V petek so se na Dunaju zbrali predstavniki države, dežel, mest, občin in socialne zavarovalnice, da bi razpravljali o reformah zdravstvenega sistema. Na rednem srečanju "Partnerstva za reformo zdravstva" je bila, zaradi nedavnega tragičnega primera pacientke, ki je s pretrganjem aorte umrla sredi oktobra v Rohrbachu, ker je nobena specializirana bolnišnica ni mogla sprejeti zaradi prezasedenosti, obravnavana tudi ta problematika.

Nova analiza avstrijskega prometnega kluba VCÖ je pokazala, da je promet v sedmih od devetih avstrijskih zveznih dežel največji povzročitelj emisij CO2. Kljub zmanjšanju emisij od leta 2019, promet še vedno ustvarja več CO2 kot leta 1990 v vseh zveznih deželah. Dunaj ima najmanjši izpust CO2 na prebivalca, sledijo mu Vorarlberg, Tirolska in Salzburg.

V parlamentu je kljub ostri kritiki zgodovinarjev in drugih strank potekal Dinghoferjev simpozij stranke FPÖ. Dogodek, ki ga je organiziral predsednik državnega sveta Walter Rosenkranz, je sprožil proteste pred parlamentom, kjer je potekal vzporedni protisimpozij.

Po smrti pacientke v Rohrbachu, ki je zaradi pomanjkanja kapacitet ni mogla oskrbeti nobena specializirana bolnišnica, je ministrica za zdravje Korinna Schumann napovedala ustanovitev štirih delovnih skupin, vključno z eno za nujno medicinsko pomoč. Skupine bodo analizirale stanje zdravstvene oskrbe v državi. Napoved je sledila srečanju reformnega partnerstva s predstavniki države, dežel, mest, občin in socialne varnosti.

Dunajsko državno tožilstvo je vložilo obtožnico proti dvema predstavnikoma nekdanjega režima Bašarja al-Asada v Siriji. Odvetnica 18 žrtev, Tatiana Urdaneta Wittek, je za APA dejala, da je to "uspeh za mednarodno kazensko pravo v Avstriji".

Objavljeni so bili novi e-maili iz zapuščine Jeffreyja Epsteina, ki ponovno osvetljujejo pretekle interakcije Donalda Trumpa z njim. V enem od e-mailov naj bi Epstein trdil, da je Trump 'vedel za dekleta'. Bela hiša je te obtožbe zavrnila in jih označila za poskus omadeževanja s strani demokratov. Dokumenti vsebujejo več kot 20.000 strani informacij o njunem odnosu, vključno s korespondenco z novinarji.

Slovensko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo provokacijo, ki se je zgodila pred deželnim muzejem v Celovcu. Neznanci so namreč izobesili transparent z nemškim napisom "Umetnost partizanov je umor!". Slovenija je dejanje označila za nesprejemljivo.

V avstrijskem Mödlingu je med spominsko slovesnostjo ob 87. obletnici »Novemberpogroma« iz stanovanja nasproti močno odmeval posnetek Hitlerjevega govora. Mestne oblasti so vložile prijavo, primer pa preiskuje deželni urad za varstvo ustave in boj proti ekstremizmu.

Na Dunaju so podaljšali obvezne orientacijske tečaje za begunce na pet dni. Po novem bodo morali begunci in osebe s subsidarno zaščito ob zaključku tečaja podpisati izjavo o integraciji, ki vsebuje deset točk. Ta izjava vključuje zavezanost pravni državi, enakopravnosti med spoloma in spoštovanju avstrijskih tradicij. Tisti, ki bodo zavrnili podpis, tvegajo sankcije.

Preiskovalci so v dvanajstih nemških zveznih državah opravili več kot 50 hišnih preiskav in zaslišali osumljence, med katerimi so bili tudi mladoletniki, nekateri celo mlajši od 16 let. Preiskave so bile usmerjene v mlade, ki naj bi na spletu širili nasilne islamistične vsebine. Akcija je potekala tudi v Severnem Porenju-Vestfaliji.

Avstrijska vlada, ki jo sestavljajo ÖVP, SPÖ in NEOS, je predstavila "Nacionalno strategijo proti antisemitizmu 2.0" kot odziv na porast antisemitskih incidentov po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Strategija vključuje zahtevo po podpisu "Izjave proti antisemitizmu" za udeležence integracijskih tečajev in preučitev možnosti ustanovitve avstrijskega muzeja holokavsta.