APDEJT.si

Preiskovalni odbor za primer "Novega Eisenstadta" bo začel delo 12. januarja 2026. Lokacija seje še ni določena. Odločitev o datumu je bila sprejeta na četrtkovi seji predsedstva deželnega zbora. Odbor bo imel šest mesecev časa za izvedbo preiskave. Na isti seji je bil določen tudi datum posebne seje deželnega zbora, na kateri bo obravnavan proračun.

Nekdanji predsednik FPÖ Heinz-Christian Strache je sprejel prvo tožbo v t.i. aferi stroški. Njegova odvetnica je sporočila, da ugovora ne bo. Državno tožilstvo Dunaj Strachetu in še eni osebi očita zlorabo zaupanja v zvezi s poskusom izplačila premije življenjskega zavarovanja, ki ga je sklenila dunajska FPÖ. Strache zavrača krivdo.

Landeshauptmanni so v petek na Štajerskem začeli konferenco v dvorcu Seggau. Medsebojne napetosti med državo in deželami, ki so se v preteklih dneh pojavljale v medijih zaradi proračuna, navzven sprva niso bile opazne. Neformalni pogovori so trajali do približno 1. ure zjutraj in so po besedah deželnega glavarja Maria Kunaska (FPÖ), predsedujočega konference, dobro potekali.

Avstrijci in drugi Evropejci vse pogosteje naročajo izdelke prek kitajske spletne platforme Shein, ki ponuja poceni izdelke. Združenje trgovcev in Greenpeace sta pozvala k takojšnji prepovedi te spletne strani na ravni celotne Evrope, saj naj bi predstavljala 'nevarnost'.

Avstrijska stranka NEOS se je na svojem srečanju članov v soboto v Dunaju predstavila kot "reformni motor" vlade. Voditeljica stranke in zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je pozvala k potrpežljivosti, saj naj bi se reforme izvajale "korak za korakom". Zahtevala je strukturne ukrepe pri sanaciji proračuna in večjo transparentnost državnih financ. Sprejet je bil tudi vodilni predlog za "na skupnost osredotočeni federalizem".

Nekdanja avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl, katere življenje se je že zdavnaj razširilo onkraj diplomatskega protokola, je izpostavila sovražnost Evrope do Rusije.

Združenje dunajske pomoči brezdomcem opozarja politiko pred varčevalnimi ukrepi pri podpori brezdomcem. Predstavniki organizacij, ki so članice združenja, so na tiskovni konferenci izrazili prepričanje, da bi rezi povzročili ne le povečanje števila prizadetih, temveč tudi višje stroške zaradi povečanih potreb po oskrbi.

Avstrijski katoliški škofje so izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnih zmanjšanj socialnih prejemkov zaradi varčevalnih ukrepov. V izjavi po jesenskem zasedanju škofovske konference so poudarili, da mora biti pomemben cilj politike zmanjšanje revščine in ne povečanje pritiska na ljudi v stiski. Predsednik škofovske konference, salzburški nadškof Franz Lackner, je dodal, da pomoč ljudem v stiski ne sme biti odvisna od njihovega porekla ali vere.

Volksanwalt Bernhard Achitz je po obtožbah o zlorabah in nasilju v SOS-otroških vaseh pozval k uvedbi enotnih standardov kakovosti v stanovanjskih skupinah po vsej Avstriji. Poudaril je, da morajo standardi, ki jih je že pred šestimi leti pripravilo združenje FICE Austria za stacionarno otroško in mladinsko pomoč, postati obvezen program v vseh ustanovah, kar pa mora biti ustrezno financirano.

Dunaj načrtuje širitev ambulantne zdravstvene oskrbe do leta 2030. Mesto bo povečalo število regionalnih zdravstvenih centrov s 70 na 169 in zagotovilo 500 dodatnih postelj za remobilizacijo in akutno geriatrijo. Cilj je povečati število dnevnih bolnišničnih mest za več kot 50 odstotkov. Peter Hacker, mestni svetnik za zdravje, je poudaril, da ima ambulantna oskrba prednost pred bolnišnično.

Vodja Zelenih Leonore Gewessler je ostro kritizirala svojega naslednika na ministrstvu za podnebje, Norberta Totschniga, in opozorila na pomanjkanje ukrepov za varstvo podnebja. Prav tako je izrazila zaskrbljenost glede proračuna, ki po njenem mnenju še vedno poteka "v slepi vožnji". Po nedavnem odstopu predsednika Harald Mahrerja iz Gospodarske zbornice (WKO) vidi Gewesslerjeva "veliko priložnost" za reforme v zbornici, vključno z znižanjem prispevkov za podjetja.

Bruno Stojić, nekdanji vojaški voditelj bosanskohercegovskih Hrvatov, ki ga je haaško sodišče obsodilo na 20 let zapora zaradi zločinov nad Bošnjaki, je bil predčasno izpuščen iz zapora. Vendar se je njegov povratek v domovino zapletel, saj ga je avstrijska policija zadržala in mu preprečila vkrcanje na letalo.

Evropska komisija je ponovno sprožila postopek proti Googlu zaradi suma nezakonitega favoriziranja lastnih storitev na račun spletnih strani medijev in založnikov v svojih iskalnih rezultatih. Sumijo jih, da so medijske strani benificirane.

Na Dunaju se bo sredi januarja na deželnem sodišču za kazenske zadeve začel proces v zadevi Wienwert. Obtožnica vključuje težko gospodarsko prevaro, poneverbo in goljufivo stečajno upravljanje. Med obtoženimi sta tudi nekdanji politik ÖVP Karl Mahrer in dunajski okrajni glavar Ernst Nevrivy (SPÖ) ter podjetnik Hallmann. Gospodarsko in protikorupcijsko državno tožilstvo (WKStA) je preiskavo začelo leta 2017, obtožnico pa je vložilo februarja lani.

Medtem ko večina avstrijskih zveznih dežel za prihodnje leto načrtuje ničelno rast plač za najvišje politike, se je Zgornja Avstrija odločila za drugačno pot. Tam se bodo prejemki politikov julija zvišali za 3,3 odstotka. Na Dunaju in Gradiščanskem odločitev še ni sprejeta. Dunajski župan Michael Ludwig ostaja najbolje plačan med deželnimi glavarji, medtem ko je njegov gradiščanski kolega Hans Peter Doskozil na dnu lestvice.

V avstrijski gospodarski zbornici (WK) je prišlo do napetosti zaradi različnih pogledov na politiko plač. Predsednik WK Harald Mahrer se je v nedeljo v Dunaju sestal s predstavniki deželnih gospodarskih zbornic, da bi umirili strasti. Sestanek je bil sklican zaradi kritik na račun Mahrerjeve komunikacije v zvezi z zadevami plač, ki so prišle iz deželnih zbornic.

Črnogorska policija je v Kotorju izgnala 18 tujcev, med katerimi so bili državljani Ukrajine, Nemčije, Rusije, Avstrije, Azerbajdžana, Turčije, Estonije in Sirije. Ugotovili so, da tujci niso imeli prijavljenega bivanja v državi, preiskava pa poteka zaradi suma spletnih prevar. Policija je zasegla računalnike, telefone in denar.

V Izraelu je majhno število preživelih holokavsta obeležilo 87. obletnico Kristalne noči, dogodka, ko so nacisti plenili judovska podjetja in verske objekte po Nemčiji in Avstriji. Obletnica poteka v času naraščajočega antisemitizma, še posebej po izbruhu vojne med Izraelom in Hamasom.

Na Dunaju je tožilstvo vložilo obtožnico proti dvema nekdanjima predstavnikoma režima Bašarja al-Asada v Siriji. Obtožena sta hudih zločinov nad civilisti v priporu, vključno s hudimi telesnimi poškodbami, spolnim nasiljem in mučenjem. Oba, nekdanji brigadni general obveščevalne službe in nekdanji podpolkovnik lokalne policije v Raki, živita v Avstriji od leta 2015.

Na Dunaju se pripravlja poseben proces proti dvema nekdanjima visokima predstavnikoma sirskega režima Bašarja al-Assada. Eden od njiju, 61-letni nekdanji general, ki ga je avstrijska obveščevalna služba leta 2015 pripeljala v Avstrijo zaradi dogovora z Mossadom, je od konca decembra v priporu. Drugi obtoženec, Abu R., pa je na prostosti, ker Višje deželno sodišče ni našlo razlogov za njegov pripor.

Nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz se je znašel med osebami, omenjenimi v nedavno objavljenih dokumentih, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Po poročanju časnika Standard naj bi se njegovo ime pojavilo v dopisovanju med Epsteinom in Stevom Bannonom, nekdanjim svetovalcem Donalda Trumpa. Tiskovni predstavnik Kurza je zanikal, da bi Kurz poznal Epsteina ali Bannona.

Ministrstvo za pravosodje načrtuje omejitev sodnih stroškov in odvetniških tarif, da bi preprečilo parkirno izsiljevanje. Cilj je preprečiti zlorabo tožb zaradi motenja posesti vozil in onemogočiti dobičkonosnost tovrstnih postopkov.

Evropska komisija je sprožila uradni protimonopolni postopek proti proizvajalcu energijskih pijač Red Bull zaradi suma kršenja pravil konkurence. Preiskava bo preučila, ali je podjetje s sedežem v Salzburgu nezakonito omejevalo konkurenco in zlorabljalo svoj prevladujoči položaj na trgu, predvsem z benificiranjem svoje prodaje v trgovinah na drobno.

Deželni glavar Burgenlanda, Hans Peter Doskozil (SPÖ), se po ponovni operaciji grla na kliniki v Leipzigu vrača domov. Na Facebooku je zapisal, da operacija »ni majhna stvar, ampak je zdaj že rutina«.

Predsednik Gospodarske zbornice Avstrije (WKÖ), Harald Mahrer, je v več intervjujih priznal, da so bile storjene napake v zvezi s plačami v organizaciji. Mahrer je skušal omejiti škodo in dejal, da razume kritike, vendar hkrati zagovarja svojo plačo z argumentom velike odgovornosti.

Predsednik avstrijske Gospodarske zbornice (WKO) Harald Mahrer se je znašel pod pritiskom zaradi javnih pozivov k odstopu s strani pomembnih kolegic iz stranke in gospodarske zbornice. Mahrer se na pozive ni odzval, kar je sprožilo ugibanja o njegovem nasledniku. Strokovnjaki menijo, da Mahrer nima možnosti, da obdrži svoj položaj.

Po neuspešnih pogajanjih o kolektivni pogodbi v socialnem sektorju na Dunaju delodajalci pozivajo javne oblasti, da prevzamejo odgovornost in dolgoročno zagotovijo financiranje socialnih storitev. Opozarjajo, da grozijo zaprtja, izgube delovnih mest in propad socialne infrastrukture, saj sindikatom ne morejo več ponuditi ničesar.

Nekdanji avstrijski minister za socialne zadeve in zdravje, Johannes Rauch, je prevzel vodenje Zelene akademije FREDA. Na tem položaju je nasledil Michaelo Sburny, ki je akademijo vodila od leta 2022. V upravni odbor je bila imenovana tudi Ines Vukajlović, poslanka v zgornjeavstrijskem parlamentu.

Nekdanji vodja dunajske ÖVP, Karl Mahrer, je zapustil politiko in odstopil z mesta mestnega svetnika ter deželnega poslanca. Mahrer je v politiko vstopil pred osmimi leti in postal poslanec v državnem zboru, leta 2021 pa je prevzel vodenje dunajske stranke od Gernota Blümla. Poudaril je, da je čas za novo poglavje v njegovem življenju.

V Nemčiji se bodo pokojnine v prihajajočem letu zvišale za 3,7 odstotka, kar bo dodatno obremenilo državni proračun. Reforma pokojninskega sistema je nujna, saj stroški pokojnin presegajo predvidene izdatke.

Werner Amon je bil soglasno izbran za naslednika Christopherja Drexlerja na mestu drugega predsednika štajerskega deželnega zbora. Štajerska ljudska stranka (ÖVP) je predlog potrdila na seji deželnega odbora. Theresia Heil bo nadomestila Drexlerja v deželnem zboru.

Evropska komisija je sprožila uradni kartelni postopek proti družbama Deutsche Börse in Nasdaq zaradi suma usklajevanja cen in delitve trga finančnih instrumentov. Preiskava sega v preteklost in preučuje morebitne kršitve pravil konkurence.

Ameriški kongres naj bi prihodnji teden glasoval o objavi dodatnih dokumentov, povezanih s preiskavo trgovine s spolnostjo, v katero je bil vpleten Jeffrey Epstein. Do glasovanja prihaja po več mesecev trajajočem odporu.

Romunska protikorupcijska agencija DNA preiskuje primer, v katerem naj bi poskušali nekdanjega predsedniškega kandidata Călina Georgescuja, ki je bil pod sodnim nadzorom, s fiktivno zaposlitvijo v podjetju na Dunaju »izvleči« iz Romunije. Informacije so prišle na dan v okviru preiskave mreže rezervistov SRI in SIE.

Dunaj bo do leta 2030 vse gospodinjstva oskrboval z zeleno elektriko, zahvaljujoč nakupu podjetja ImWind s strani Wien Energie. Podjetje ImWind ima v lasti 52 vetrnih turbin in štiri velike fotovoltaične sisteme. Župan Michael Ludwig je potezo označil za prelomno, saj naj bi Dunaj z njo postal neodvisen od plina.

Dunaj se veseli skoraj šestodstotnega zmanjšanja izpustov CO2 v primerjavi z letom 2024. Kot kaže kratkoročna napoved (»Nowcast«), ki jo je objavil mestni svetnik za okolje Jürgen Czernohorszky (SPÖ), naj bi se izpusti zmanjšali za 5,8 odstotka, kar je precej več od državnega povprečja, ki znaša 2,6 odstotka. Padec v avstrijski prestolnici je opazen v vseh sektorjih, razen v kmetijstvu.

Bruno Stojić, nekdanji minister obrambe Herceg-Bosne in haaški obsojenec za vojne zločine nad Bošnjaki, se je po težavah z avstrijsko policijo vrnil v Zagreb. Stojić, ki je bil obsojen na 20 let zapora, je bil predčasno izpuščen na prostost in je sinoči prispel v hrvaško prestolnico.

Avstrijski proračunski primanjkljaj bo po najnovejših podatkih dežel verjetno višji od pričakovanj. Po poročanju več časopisov naj bi znašal 4,9 odstotka BDP, namesto predvidenih 4,5 odstotka. Potrditve s strani finančnih referentov dežel ali finančnega ministrstva ni bilo, slednje pa je dežele pozvalo k okrepljenim sanacijskim ukrepom.

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je na slovesnosti ob 30. obletnici ustanovitve Nacionalnega sklada Republike Avstrije za žrtve nacizma izrazil željo po ureditvi spominskega obeležja, posvečenega vsem žrtvam nacizma. Obenem je opozoril pred porastom antisemitizma in rasizma.

Notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je v ponedeljek zvečer obiskal "tujepolicijsko akcijo" na Dunajski glavni železniški postaji. V akciji je sodelovalo približno 30 policistov, namenjena pa je zagotavljanju večje varnosti v javnem prostoru.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je na podnebni konferenci COP30 ostro kritiziral Donalda Trumpa, ga označil za 'tirana' in pozval svet, naj se ne pusti ustrahovati. Izrazil je prepričanje, da bi demokratski predsednik ZDA brez oklevanja ponovno vključil državo v Pariški podnebni sporazum. Poudaril je, da se Kalifornija kljub Trumpovemu izstopu iz sporazuma še naprej bori za varstvo podnebja.

Deželni glavar Zgornje Avstrije, Thomas Stelzer (ÖVP), se zavzema za prerazporeditev prihodkov od države k deželam in občinam v razpravi o stabilnostnem paktu. Poudarja, da je denarja dovolj, potrebna je le boljša organizacija. Prav tako zahteva preusmeritev politike javnih naročil, pri čemer bi morali biti javni razpisi, financirani z davkoplačevalskim denarjem, namenjeni predvsem izdelkom, katerih ključne komponente prihajajo iz Evrope.

Dunajska ÖVP, pod vodstvom Markusa Figla, je ostro kritizirala načrtovano zvišanje prispevka za stanovanjsko gradnjo na Dunaju. Figl je to označil za 'davek na uspešnost', saj naj bi zmanjšal neto plače delavcev. Stranka zahteva tudi evalvacijo obstoječih subvencij.

Nova analiza EU kaže, da se bo Nemčija verjetno lahko uprla dodatnim zahtevam za sprejem beguncev. Poročilo iz Bruslja poleg tega ocenjuje Nemčijo kot ogroženo državo glede migracij.

Župan bavarskega mesta Dingolfing je odstopil s položaja zaradi groženj, ki so bile usmerjene proti njemu in njegovi družini. Primer opozarja na naraščajoče število kaznivih dejanj, usmerjenih proti izvoljenim uradnikom v Nemčiji, vključno z župani in občinskimi svetniki.

V Salzburgu je več sto negovalcev in negovalk protestiralo proti varčevalnim načrtom deželne vlade ÖVP-FPÖ. Na konferenci sveta delavcev so se dogovorili za nov protestni shod pred sedežem deželne vlade 25. novembra, dan pred deželnim zborom, kjer bodo obravnavali proračun. Možnosti stavk ali zborovanj zaposlenih še niso izključene. Zasedanje deželnega zbora je zaznamovala razprava o načrtovanih zmanjšanjih sredstev.

Sindikat Vida opozarja pred zmanjšanjem sredstev v avstrijskem zdravstvenem in bolnišničnem sektorju ter poziva k ustavitvi varčevalnih ukrepov. Podpredsednica Olivia Janisch je na tiskovni konferenci izrazila zaskrbljenost zaradi ponovnih razprav o rezi sredstev. Sindikat zahteva zavezujoče modele obračunavanja stroškov osebja ter vzpostavitev platforme za prijavljanje skorajšnjih napak in preobremenjenosti.

Evropska komisija želi skrajšati čas potovanja z vlakom med evropskimi metropolami do leta 2040. Načrt vključuje hitre železniške povezave, ki bi omogočale hitrosti 200 km/h ali več. Na primer, potovanje med Berlinom in Köbenhavnom naj bi trajalo štiri ure namesto sedem.

Iranska misija pri Združenih narodih na Dunaju je opozorila Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) pred sprejetjem nove resolucije, ki cilja na Iran pod pritiskom zahodnih držav. Iran meni, da bi to predstavljalo nov poskus politizacije agencije. Iranski predstavnik pri IAEA je kritiziral Združene države in tri evropske države zaradi predložitve novega osnutka resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskega zaščitnega nadzora, temveč bo le zapletla trenutno situacijo. Iran je tudi opozoril, da bi sprejetje protiranske resolucije vplivalo na sodelovanje med Teheranom in IAEA.

Cornelia Richter je v soboto vstopila v službo kot prva škofinja Evangeličanske cerkve A.B. v Avstriji. Slovesnost je potekala v Muzejski četrti na Dunaju, kjer so se poslovili od njenega predhodnika Michaela Chalupke. Petinpetdesetletna teologinja je bila konec maja v prvem krogu izvoljena za novo škofinjo s dvanajstletnim mandatom. Dogodka so se udeležili tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen s soprogo Doris Schmidauer, ministrica Korinna Schumann, minister Gerhard Karner in Leonore Gewessler iz Zelenih. Katoliško cerkev sta zastopala imenovani dunajski nadškof Josef Grünwidl in škof Manfred Scheuer.