Bangladeška prehodna vlada je zaradi resnih varnostnih pomislekov odredila začasno ustavitev izdajanja večine vizumov na svojih ključnih diplomatskih predstavništvih v Indiji. Svetovalec za zunanje zadeve M. Touhid Hossain je potrdil, da so bili oddelki za vizume zaprti na visokem komisariatu v New Delhiju ter v konzulatih v Kolkati in Agartali. Odločitev sledi stopnjevanju napetosti in protestom v bližini bangladeških predstavništev, medtem ko konzularne pisarne v Čenaju in Mumbaju za zdaj ostajajo odprte. Kljub splošni prekinitvi turističnih vizumov so poslovni vizumi in delovna dovoljenja ostali nespremenjeni, kar naj bi ublažilo neposreden vpliv na gospodarstvo. Ukrep predstavlja recipročen odgovor na predhodne poteze Indije, ki je po padcu režima stranke Awami League omejila izdajanje vizumov za bangladeške državljane, prav tako z utemeljitvijo varnostnih tveganj. Diplomatski odnosi med sosedama so se dodatno zaostrili zaradi odpovedi športnih gostovanj in razprav o novi vizumski politiki Združenih držav Amerike. Bangladeške oblasti so obenem izrazile namero za iskanje diplomatskih rešitev glede novih finančnih pogojev za pridobitev ameriških vizumov. Hossain je poudaril, da je varnost diplomatskega osebja prednostna naloga, hkrati pa država nadaljuje pogovore o morebitnih nabavah na obrambnem področju. Trenutne razmere povzročajo precejšnjo negotovost med potovalnimi agenti in tehničnim osebjem, ki redno prehaja kopensko mejo med državama.

Bangladeška prehodna vlada je zaradi resnih varnostnih pomislekov odredila začasno ustavitev izdajanja turističnih vizumov na ključnih diplomatskih predstavništvih v Indiji, vključno z New Delhijem, Kolkato in Agartalo. Svetovalec za zunanje zadeve Touhid Hossain je pojasnil, da so bili prisiljeni zapreti vizumske oddelke zaradi protestov in napetosti, ki ogrožajo varnost osebja, medtem ko izdajanje poslovnih in delovnih vizumov ostaja nemoteno. Ukrep sledi podobnim omejitvam, ki jih je Indija pred meseci uvedla za bangladeške državljane po padcu prejšnjega režima v Daki. Hkrati so se močno zaostrile razmere na športnem področju, saj Bangladeška krbtna zveza (BCB) vodi pogovore z Mednarodnim svetom za kriket (ICC) o prestavitvi tekem svetovnega prvenstva T20 iz Indije na Šrilanko. Bangladeška stran poudarja, da je varnost igralcev na prvem mestu, dodatno pa je odnose poslabšala prisilna vrnitev zvezdnika Mustafizurja Rahmana iz indijske lige IPL. V Daki so te poteze sprožile val ogorčenja in dodatno spodkopale diplomatsko zaupanje med sosednjima državama. Poleg težav z Indijo se bangladeške oblasti spopadajo tudi z novimi zahtevami Združenih držav Amerike glede vizumskih varščin. Prehodna vlada si prizadeva za diplomatsko rešitev in preklic teh zahtev, obenem pa potrjuje, da se nadaljujejo pogovori o morebitnih obrambnih nabavah. Celoten položaj odraža globoko regionalno nestabilnost in diplomatsko osamitev, s katero se spopada prehodna oblast v Daki po obsežnih političnih spremembah v državi.

V prestolnici Bangladeša, Daki, so danes ob izjemno strogih varnostnih ukrepih izvedli pogrebno molitev (namaz-e-janaza) za nekdanjo trikratno predsednico vlade Khaledo Zia. Na slovesnosti se je zbralo več milijonov ljudi, ki so se poklonili politični ikoni in dolgoletni voditeljici Bangladeške nacionalistične stranke (BNP). Pogrebni sprevod je potekal pod nadzorom močnih policijskih in varnostnih sil, da bi preprečili morebitne nemire v državi. Zia, ki je bila prva ženska na čelu bangladeške vlade, je umrla v torek po dolgotrajni bolezni v starosti 80 let. Njeno smrt je zaznamovalo tudi žalovanje v regiji, saj se je pogreba udeležil indijski zunanji minister S. Jaishankar, sožalje pa je izrazil tudi indijski premier Narendra Modi. Dogodek pomeni konec pomembnega obdobja v bangladeški politiki, ki ga je desetletja zaznamovalo njeno rivalstvo s Sheikh Hasino.

Neznani napadalci so v Bangladešu brutalno napadli hindujskega poslovneža Khokona Chandra Dasa, ga porezali z mačetami in nato skušali zažgati. Do incidenta je prišlo, ko se je žrtev vračala iz svoje trgovine domov. Das je utrpel hude telesne poškodbe in se trenutno zdravi v bolnišnici v Daki, njegovo stanje pa naj bi bilo kritično. Lokalne oblasti in policija so že sprožile preiskavo dogodka, vendar motivi za napad in identitete storilcev za zdaj ostajajo neznani. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in poročil o nasilju nad verskimi manjšinami v državi, kar sproža dodatne skrbi glede varnostne situacije v regiji. Policija zaenkrat ni potrdila, ali je bil motiv versko ali politično pogojen.

V Bangladešu je v 81. letu starosti umrla Khaleda Zia, nekdanja predsednica vlade in voditeljica Bangladeške nacionalistične stranke (BNP). Zia, ki je bila prva ženska na čelu vlade v tej državi, je umrla v času, ko se je pripravljala na politično vrnitev na napovedanih februarskih volitvah. Njena smrt je v državi sprožila obdobje uradnega žalovanja, saj je veljala za eno najvplivnejših, a hkrati najbolj kontroverznih političnih osebnosti v zgodovini Bangladeša. Zia je bila osrednja figura bangladeške politike več desetletij, zaznamovanih z ostrim rivalstvom z aktualno premierko Sheikh Hasino. Njena smrt prihaja v kritičnem času za državo, ki se spopada s politično nestabilnostjo. Kot voditeljica opozicije je Zia kljub zdravstvenim težavam in preteklim pravnim sporom ohranjala močan vpliv na svoje privržence, njena stranka BNP pa je polagala velike nade v njeno sodelovanje na prihajajočem volilnem procesu, ki naj bi določil prihodnjo smer države.

V 81. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrla Kalida Zia, prva ženska na čelu vlade v zgodovini Bangladeša. Vest o njeni smrti je v torek sporočila Bangladeška nacionalistična stranka (BNP), ki jo je Zia vodila od leta 1984. Nekdanja premierka je trpela za številnimi kroničnimi boleznimi, vključno z napredovalo jetrno cirozo, artritisom, sladkorno boleznijo ter težavami s srcem in dihali. Zdravstveno stanje se ji je v zadnjem obdobju močno poslabšalo, umrla pa je kmalu po jutranji molitvi. Kalida Zia je bila ena najvplivnejših političnih osebnosti v državi. Vodstvo stranke BNP je prevzela nekaj let po umoru svojega soproga Ziaurja Rahmana, nekdanjega predsednika države in heroja osamosvojitvene vojne. Bila je šele druga ženska na čelu katere izmed muslimanskih držav, takoj za Benazir Buto v Pakistanu. Številni politični analitiki so predvidevali, da bi Zia lahko dosegla prepričljivo zmago na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki so predvidene za februar 2026.