APDEJT.si

Ukrajina zahteva od Rusije 43 milijard ameriških dolarjev odškodnine za okoljsko škodo, ki je nastala med rusko agresijo. Sredstva naj bi bila namenjena za financiranje okolju prijazne obnove po koncu vojne, je na podnebni konferenci ZN v Braziliji dejal namestnik ministra za gospodarstvo in okolje, Pavlo Kartashov. Kot primere škode je navedel ogromne količine kerozina, nafte in dizla, ki so se sprostile med vojno.

Pred uradnim zaključkom podnebne konference ZN v Belému je brazilsko predsedstvo objavilo prvi osnutek resolucij, imenovan "Global Mutirão". Devet strani dolgo besedilo, ki se nanaša na koncept skupnih prizadevanj brazilskih staroselcev, vsebuje še veliko različnih, deloma protislovnih možnosti glede spornih tem. Brazilski predsednik Luis Inácio Lula da Silva se bo konference udeležil ponovno, da bi pospešil pogajanja o financiranju podnebnih sprememb in opustitvi fosilnih goriv.

Na podnebni konferenci ZN COP30 v Braziliji je umetna inteligenca predstavljena kot junak, ki si zasluži pohvalo, in kot zločinec, ki ga je treba nadzorovati. Tehnološka podjetja in nekatere države na konferenci promovirajo načine, kako lahko umetna inteligenca pomaga reševati globalno segrevanje, ki ga povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv. Poudarjajo, da ima tehnologija potencial za povečanje učinkovitosti električnih omrežij, pomoč kmetom pri napovedovanju vremenskih vzorcev, sledenje selitvenim vrstam v globokem morju in načrtovanje infrastrukture.

Papež Frančišek je v času podnebne konference v Braziliji izrazil zaskrbljenost zaradi nezadostnega podnebnega ukrepanja držav. Poudaril je, da 'stvarstvo kriči' in pozval k večji odgovornosti pri varovanju okolja.

Predsednik Bolgarije Rumen Radev je izdal odlok o imenovanju Svetlana Hristova Stoeva za bolgarskega veleposlanika v Švici s sedežem v Bernu. Odlok je bil objavljen v izredni izdaji državnega glasila. Hkrati je bil Radi Dragnev Najdenov razrešen s položaja veleposlanika v Švici. V preteklosti so bili imenovani tudi novi veleposlaniki v Armeniji, Braziliji, Katarju, Belgiji in na Nizozemskem.

V Braziliji so se začele priprave na konferenco COP30, kjer se bodo voditelji držav poskušali dogovoriti o nadaljnjih korakih v boju proti podnebnim spremembam. Po letih neuspehov je glavni cilj ohraniti idejo podnebnih konferenc. Opozorila so, da je ključnega pomena, da države prevzamejo zgodovinsko odgovornost za boj proti globalnemu segrevanju, saj se globalne razmere slabšajo, nekateri voditelji pa so odkrito skeptični glede podnebnih sprememb.

Papež Leo XIV. je med podnebnimi pogovori Združenih narodov v Braziliji ponovno pozval države, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zaustavitev podnebnih sprememb, ki ogrožajo planet.

Slovenska vlada je podprla prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj. Vlada meni, da sporazum vsebuje zadostne varovalke, ki bodo zaščitile slovenske in druge evropske kmete pred morebitnimi zlorabami.

Nemški okoljski minister Carsten Schneider (SPD) je na podnebni konferenci Združenih narodov (COP30) v Belému obljubil dodatnih 60 milijonov evrov za pomoč državam v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe. Sredstva so namenjena globalnemu skladu za prilagajanje podnebnim spremembam, ki podpira države, ki so najbolj prizadete zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih sprememb. Schneider je poudaril, da bo Nemčija še naprej podpirala ranljive države, zlasti pri zaščiti obalnih območij pred neurji.

Evropska unija je na konferenci COP30 v Braziliji poudarila, da je napočil čas za uvedbo obsežnega sistema določanja cene ogljika, s čimer se odziva na kritike Kitajske in drugih držav glede evropskega davka na ogljik. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je dejal, da je določanje cene ogljika eden najučinkovitejših ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. EU bo januarja uvedla mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah za uvoz jekla, aluminija, cementa, gnojil, električne energije in vodika.

Brazilski parlament je sprejel predlog zakona, ki zaostruje pogoje za razlastitev kmetijskih zemljišč. Predlog omejuje razlastitev le na neproduktivna zemljišča in spreminja kriterije za ocenjevanje izpolnjevanja družbene funkcije zemljišč. Sprejeti predlog, ki ga mora potrditi še senat, naj bi preprečil razlastitev produktivnih posesti.

V Belemu v Braziliji se je začel vrh voditeljev v okviru 30. podnebne konference Združenih narodov (COP30). Osrednja tema konference so razprave o krepitvi zavez držav glede zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Slovenijo na dogodku zastopa zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo podala tudi nacionalno izjavo.

Brazilski fotograf je izbrisal svoj Instagram račun, potem ko je Rahul Gandhi izrekel obtožbe o volilni prevari v Haryana, zaradi česar je fotografovo ime postalo trendovsko. Po Gandhijevi izjavi je Instagram brazilskega modela preplavilo veliko število komentarjev, predvsem iz Indije.

Minister Alexandre de Moraes iz vrhovnega sodišča (STF) je poslal svojo vodjo kabineta v zapor Papuda, da preveri prostore, kjer bi lahko nekdanji predsednik Jair Bolsonaro prestajal kazen zaradi državnega udara. Obiskala je tudi sodnica Leila Cury, pristojna za izvrševanje kazni v okrožju Federal.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med srečanjem s predsednikom Brazilije, Luizom Ináciom Lula da Silva, ponovila, da bo sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem podpisan decembra. Brazilski minister za zunanje zadeve, Mauro Vieira, je izjavil, da Von der Leyen želi sporazum podpisati do 20. decembra.

Brazilski poslanski dom je potrdil predlog zakona, ki zaostruje pravila za razlastitev kmetijskih zemljišč, namenjenih agrarni reformi. Predlog zakona, ki ga je predlagala komisija za kmetijstvo, omejuje razlastitev le na neproduktivna zemljišča in spreminja način ocenjevanja izpolnjevanja družbene funkcije lastnine. Po novem bo neizpolnjevanje družbene funkcije prišlo v poštev le, če lastnik ne bo izpolnjeval delavskih obveznosti in obveznosti glede blaginje.

Predsednica Generalne skupščine ZN in nekdanja zunanja ministrica Annalena Baerbock je izrazila potrebo po reformah v podnebnih konferencah. Poudarila je, da morajo države članice v času geopolitičnih napetosti spodbujati lastne pobude za dosego napredka. Izjavo je podala na otoku Cambu blizu prizorišča svetovne podnebne konference v Braziliji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je obiskal Brazilijo, kjer se zavzema za "preoblikovan transatlantski odnos", ki bi vključeval Južno Ameriko in Afriko, preden se bo udeležil podnebne konference COP30 v Belem. Obiskal je kulturno hišo Benin v Salvadorju in galerijo Pierre Fatumbi Verger. Medtem nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy prejema denar za obnovo svoje zaporniške celice.

Princ William bo v Braziliji izkoristil mehko moč monarhije, varno oddaljen od škandala svojega strica, pri tem pa bo uporabil 100 milijonov dolarjev in pomoč Kylie Minogue za vplivanje na svetovne voditelje.

Domorodni protestniki so vdrli na konferenco COP30 v Belému v Braziliji, kjer so zahtevali, da jih vključijo v središče podnebnih pogovorov. Protestniki so prebili ovire in vstopili v konferenčno dvorano, kar je posnel novinar TeleSURtv André Vieira. Na konferenci se zbirajo svetovni voditelji, levičarski podnebni aktivisti in znanstveniki, da bi razpravljali o podnebnih zavezah.

Greenpeace je v Berlinu s svetlobno predstavo na televizijskem stolpu opozoril na potrebo po ambicioznejših podnebnih ciljih. Organizacija je želela ustvariti podobo goreče Zemlje in tako izraziti zaskrbljenost nad trenutnimi podnebnimi prizadevanji.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Prihajajoča 30. letna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) bo potekala v brazilskem mestu Belem.

V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.

Na podnebnem vrhu COP30 v Belému v Braziliji so domorodski protestniki blokirali glavni vhod in zahtevali ustavitev vseh razvojnih projektov v Amazoniji ter srečanje s predsednikom Lulo da Silvo. Protest je trajal 90 minut in se končal mirno, delegati pa so za vstop uporabljali stranski vhod. Brazilska vlada je branila varnost na vrhu po prejšnjih pomislekih.

Na svetovni podnebni konferenci v Braziliji ima pomembno vlogo tudi Nemčija. Friedrich Merz se je nepričakovano zavzel za zaščito podnebja, vendar mora sam pospešiti tempo pri uresničevanju svojih zahtev.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je poudaril prizadevanja držav na prihajajoči konferenci COP30 v Braziliji za usklajeno delovanje v boju proti podnebnim spremembam, pri čemer je izpostavil potrebo po neideološkem pristopu. Pričakuje, da bodo države dosegle pomembne cilje na področju podnebja.

Na podnebnem vrhu v Braziliji so voditelji držav izrazili zaskrbljenost zaradi razdrobljenega globalnega konsenza o podnebnih ukrepih, pri tem pa so kritizirali vlado ZDA, ki zanika podnebne spremembe. Medtem se svet pripravlja na 30. konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) v Belému, Brazilija, ki bo ključnega pomena za globalno podnebno ukrepanje. Podatki o napredku v boju proti globalnemu segrevanju pa kažejo na resno stanje, tri desetletja po prvi podnebni konferenci.

Protestniki so vdrli na podnebno konferenco COP30 v brazilskem Belem, kjer so se spopadli z varnostniki Združenih narodov in zahtevali močnejšo zaščito Amazonije in domorodnih ozemelj. Protestniki so mahali z rumenimi zastavami in protestirali proti vrtanju nafte v Amazoniji. Varnostniki so morali zabarikadirati vhod na prizorišče konference.

V brazilskem mestu Belém se je začela konferenca COP30, na kateri sodelujejo predstavniki več kot 190 držav, ki bodo razpravljali o podnebnih spremembah in rešitvah za globalno segrevanje.

Podnebne spremembe se po svetu pospešujejo, medtem ko se pri varstvu podnebja pojavljajo nazadovanja. Vrh v amazonskem območju naj bi ponudil nove spodbude, saj poudarja grozeče nevarnosti podnebnih sprememb.

V Braziliji, v amazonskem obalnem mestu Belem, se je začel letni podnebni vrh Združenih narodov. Svetovni voditelji so se zbrali z upanjem na ukrepanje. Pred vrhom so se sestali mednarodni voditelji, vključno z nemškim Merzem in brazilskim Lulo, da bi razpravljali o podnebnih ukrepih. Strokovnjaki poudarjajo pomen potrditve ambicij za omejevanje.

V Braziliji se je začela 30. konferenca Združenih narodov o podnebju (COP30), medtem pa podatki kažejo na resnost boja proti globalnemu segrevanju. Konferenca poteka tri desetletja po prvi tovrstni konferenci, a napredek je počasen. V ZDA medtem pričakujejo arktični zrak in snežne padavine, v Kaliforniji močan veter, v Jeruzalemu pa so zabeležili rekordno visoke temperature za november.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.

Na podnebno konferenco COP30 v Belému je vdrlo več deset protestnikov, med njimi tudi pripadniki domorodnih skupnosti. Prišlo je do spopadov z varnostniki pri vhodu, protestniki pa so zahtevali ukrepanje glede podnebnih sprememb.

Brazilija bo gostila podnebno konferenco Združenih narodov COP30 v Belem ob Amazonki, kjer se bodo države poskušale dogovoriti o ukrepih za zaustavitev podnebnih sprememb. Konferenca bo predstavila tudi brazilski sklad 'Tropical Forest Forever', ki naj bi nagrajeval države za ohranjanje tropskih gozdov, kar vzbuja previdno upanje glede napredka pri podnebnih ukrepih.

V brazilskem mestu Belém bo potekala konferenca COP30, kjer se bodo svetovni voditelji in strokovnjaki posvetili upočasnjevanju globalnega segrevanja in prilagajanju na podnebne spremembe. Kljub izzivom, kot so težave z nastanitvijo in nasprotovanje podnebni politiki s strani nekaterih vlad, si prizadevajo za dosego zgodovinskih dogovorov o omejevanju temperatur in preprečevanju podnebnih preobratov. Poudarek bo tudi na merjenju napredka pri prilagajanju na podnebne spremembe, zlasti po uničujočem orkanu Melissa.

Svetovni voditelji so se zbrali v Belem, Braziliji, pred podnebno konferenco COP30, da bi poskušali rešiti podnebne spremembe. Lula je obsodil "ekstremistične sile", ki spodbujajo uničevanje okolja. Pričakuje se udeležba Emmanuela Macrona in brazilskega predsednika Lule.

Ameriški sekretar za energijo Chris Wright je kritiziral okoljski vrh COP30 v Braziliji in ga označil za škodljivega in napačnega. Wright je izjavil, da gre za prevaro in da organizacija ne deluje v dobro ljudi, s čimer se je postavil v nasprotje z znanstvenim konsenzom in zaskrbljenostjo vlad po vsem svetu glede podnebnih sprememb.

Emmanuel Macron je izrazil optimizem glede sprejetja trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem zaradi doseženih zaščitnih klavzul. Glavni sindikat kmetov FNSEA pa je ostro kritiziral Macronovo stališče, ki ga vidi kot izdajo francoskega kmetijstva.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Vodja Mednarodne pomorske organizacije (IMO) Arsenio Dominguez je v Braziliji dejal, da si še naprej prizadeva za globalne predpise, ki bi pomorski promet preusmerili od fosilnih goriv. Kljub blokadi novih pravil s strani ZDA in Savdske Arabije prejšnji mesec, IMO vztraja pri uvedbi globalne pristojbine za ogljik, s čimer želi spodbuditi zmanjšanje onesnaževanja s strani ladijskega prometa.

Novo poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da je 25 držav, vključno z Azerbajdžanom, Kazahstanom, Rusijo in Združenimi državami Amerike, med novembrom 2023 in oktobrom 2025 dobavljalo nafto in rafinirana goriva Izraelu. Poročilo, ki je bilo objavljeno na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, trdi, da ta dobava goriva prispeva h krizi v Gazi, ki jo označujejo kot »genocid«.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da razmišlja o odobritvi izjeme za Madžarsko pri ameriških sankcijah na rusko energijo. Madžarski premier Viktor Orbán je to označil za ključno vprašanje za njegovo državo. Medtem pa je guverner Kalifornije Gavin Newsom prevzel vlogo ZDA na podnebni konferenci Združenih narodov v Braziliji, ker Trumpova administracija ni poslala visokih uradnikov.

Brazilski mornariški častnik v pokoju in analitik Robinson Farinaza je ocenil, da je v konfliktu v Ukrajini umrlo najmanj 45-50 brazilskih plačancev, ki so se borili v vrstah ukrajinskih sil.

Svetovni podnebni voditelji priznavajo, da bo globalno segrevanje preseglo mejo, ki so jo postavili pred desetletjem v upanju, da bodo obvarovali planet pred nevarno cono. Kljub temu ne priznavajo poraza, temveč upajo na znižanje temperatur v prihodnosti.

Nemški kancler je v Braziliji pred svetovno podnebno konferenco utrdil nemško stališče glede boja proti vročinskemu valu, pri čemer je poudaril tehnološko odprtost.

Češka je, skupaj z drugimi državami, izpogajala številne koncesije glede novega podnebnega cilja Evropske unije za leto 2040, pri čemer so nekatere države končni tekst podprle. Češki minister za okolje Petr Hladík je sporočil, da je Češka kljub temu glasovala proti dogovoru, v skladu s svojo dolgoročno pozicijo. Ministri so dosegli predhodni dogovor v zgodnjih jutranjih urah.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je na podnebni konferenci COP30 v Belému ostro kritiziral nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ga označil za "invazivno vrsto" in izrazil upanje v drugačno Ameriko. Newsom je na konferenci nadomestil visoke uradnike, ki jih Trumpova administracija ni poslala, in s tem poudaril nasprotovanje politiki zanikanja podnebnih sprememb in umiku ZDA iz svetovnega podnebnega dogajanja. Guverner je izpostavil prizadevanja progresivnih ameriških zveznih držav in mest, ki kljub Trumpovemu nasprotovanju aktivno delujejo na področju podnebne politike.