Brazilska zvezna policija (PF) je v petek izdala uradno odredbo, s katero je Eduardu Bolsonaru, sinu nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, naložila takojšnjo vrnitev v Brazilijo. Eduardo Bolsonaro, ki se od marca lanskega leta nahaja v Združenih državah Amerike, mora ponovno prevzeti svoje dolžnosti kot uradnik oziroma zapisnikar v zvezni policiji. Organi so ga opozorili, da se bo v primeru neizpolnitve ukaza soočil z administrativnimi in disciplinskimi sankcijami. Eduardo Bolsonaro je odhod v tujino utemeljil s trditvami o domnevnem političnem in pravnem pregonu v domovini. Njegova vrnitev je odrejena v času, ko se pravni pritisk na družino Bolsonaro stopnjuje, saj so proti njegovemu očetu in ožjim sodelavcem sproženi postopki zaradi domnevnega poskusa državnega udara in spodbujanja sovražnih dejanj. Odločitev policije predstavlja dodatno zaostritev odnosov med brazilskimi pravosodnimi organi in družino nekdanjega predsednika.

Vrhovno zvezno sodišče Brazilije (STF) bo 8. januarja v Brasilii pripravilo vrsto dogodkov pod naslovom "Neprebojna demokracija: 8. januar – dan, ki ga ne smemo pozabiti". Namen dogodka je obeležiti tretjo obletnico nasilnih vdorov v sedeže najvišjih državnih institucij, ki so jih leta 2021 izvedli privrženci nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara. Program bo vključeval odprtje razstave z naslovom "8. januar: Roke rekonstrukcije", projekcijo dokumentarnega filma ter okrogle mize z novinarji in strokovnjaki. Predsednik vrhovnega sodišča Edson Fachin je ob tem poudaril, da so bili dogodki pred tremi leti neposreden poskus državnega udara, ko so tisoči protestnikov zahtevali vojaško posredovanje. Z napovedanimi aktivnostmi želi sodstvo opomniti na pomen zaščite demokratičnih institucij in ohraniti spomin na obnovo poškodovanih prostorov. Celotno dogajanje se bo odvijalo v prostorih STF in tamkajšnjega muzeja, kjer bodo razstavljeni tudi predmeti, ki simbolizirajo odpornost brazilske demokracije.

Nekdanji sloviti branilec Barcelone in brazilske reprezentance Dani Alves je postal solastnik portugalskega nogometnega kluba Sao Joao de Ver, ki nastopa v tretji diviziji. Klub, ki trenutno velja za eno najslabših ekip v svoji ligi, je uradno potrdil prihod brazilskega zvezdnika v svojo lastniško strukturo. Po navedbah nekaterih medijev, vključno z ESPN, pa se 42-letni Alves ne namerava ustaviti le pri vodenju, temveč naj bi načrtoval tudi vrnitev na zelenice kot aktiven igralec s pogodbo do junija 2026. Alvesova vrnitev v nogometni svet prihaja po dolgem obdobju pravnih težav. Januarja 2023 je bil aretiran zaradi obtožb o posilstvu, februarja 2024 pa obsojen na štiri leta in pol zapora. Vendar pa je marca 2025 pritožbeni oddelek vrhovnega sodišča v Kataloniji njegovo sodbo razveljavil, kar mu je omogočilo vrnitev v javno življenje. Njegov zadnji profesionalni klub je bil mehiški Pumas, ki je z njim prekinil pogodbo takoj po aretaciji v začetku leta 2023. Vodstvo kluba Sao Joao de Ver je ob objavi sodelovanja izpostavilo, da se zgodovina enega najtrofejnejših igralcev na svetu zdaj združuje z njihovo vizijo pretvarjanja potenciala v veličino.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil v četrtek odpušćen iz bolnišnice in prepeljan nazaj v prostore zvezne policije, kjer prestaja pripor. Sedemdesetletni politik je v zdravstveni oskrbi prestal operacijo kile ter poseg za odpravo kroničnega kolcanja, ki mu je povzročalo precejšnje zdravstvene težave. Kljub prizadevanjem njegove obrambe, da bi mu zaradi zdravstvenega stanja omogočili prestajanje kazni v hišnem priporu, je vrhovno sodišče takšno zahtevo zavrnilo. Bolsonaro se je po končanem posegu in kratkotrajnem okrevanju vrnil v celico brazilske zvezne policije. Zdravniki so njegovo stanje ocenili kot stabilno in primerno za vrnitev v zaporno okolje. Politična situacija v državi ostaja napeta, saj njegovi privrženci ostro kritizirajo odločitve pravosodnih organov, medtem ko vlada vztraja pri doslednem izvajanju sodnih odločb brez izjem za nekdanje visoke funkcionarje.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro se je v četrtek vrnil v zaporedno prestajanje kazni v zaporu v Brasilii, potem ko je zapustil bolnišnico po operaciji ingvinalne kile. Brazilsko vrhovno sodišče je pred tem zavrnilo zahtevo njegovih odvetnikov za premestitev v hišni pripor, ki so jo utemeljevali s slabšanjem zdravstvenega stanja 70-letnega nekdanjega voditelja. Sodnik Alexandre de Moraes je v odločitvi pojasnil, da zdravstveno stanje Bolsonara ne kaže znakov poslabšanja, ki bi opravičevali takšen ukrep. Bolsonaro v zaporu prestaja 27-letno zaporno kazen zaradi vpletenosti v poskus državnega udara leta 2022. Iz zapora je bil začasno izpuščen 24. decembra zaradi nujnega operativnega posega, vendar se mora po oceni sodišča kljub trditvam obrambe o domnevnem tveganju za nenadno poslabšanje zdravja vrniti v strožji režim prestajanja kazni. Odvetniki so odločitev sodišča označili za neustrezno, vendar njihova prizadevanja za milejšo obliko odvzema prostosti niso bila uspešna.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so odpustili iz bolnišnice, kjer je prestal več operacij, in ga prepeljali nazaj v zaporni objekt. Bolsonaro v zaporu prestaja kazen zaradi obtožb o vpletenosti v poskus državnega udara, ki se je zgodil po njegovem porazu na predsedniških volitvah. Po poročanju brazilskega medijskega portala G1 se je njegovo zdravstveno stanje po kirurških posegih dovolj stabiliziralo za vrnitev v prostore za prestajanje kazni. Bolsonaro, ki je državo vodil med letoma 2019 in 2022, je bil v zadnjem obdobju pod strogim nadzorom pravosodnih organov. Njegova hospitalizacija je bila nujna zaradi zdravstvenih zapletov, ki so po navedbah njegovih odvetnikov posledica preteklih poškodb, vendar so zdravniki po opravljenih posegih ocenili, da nadaljnje bolnišnično zdravljenje ni več potrebno. Policija ga je pod strogimi varnostnimi ukrepi nemudoma vrnila v priporno enoto, kjer nadaljuje prestajanje zaporne kazni, povezane z napadi na državne institucije v Brasilii.

Jair Bolsonaro je po tednu dni, po operaciji dvojne hernije, zapustil bolnišnico v Brasilii in se vrnil v zapor. Natančen datum vrnitve v zapor je bil v četrtek.

Jair Bolsonaro se je po osmih dneh v bolnišnici, kjer je okreval po operaciji, vrnil v celico zvezne policije. Tam nadaljuje prestajanje 27-letne zaporne kazni zaradi državnega udara.

Brazilsko vrhovno sodišče je zavrnilo prošnjo nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, da bi mu zaradi zdravstvenih težav dovolili prestajanje kazni v hišnem priporu. Bolsonaro, ki se je po odpustu iz bolnišnice nadejal milejšega režima, se bo moral po odločitvi sodnikov vrniti v zaporsko celico. Obramba nekdanjega voditelja je trdila, da njegovo zdravstveno stanje zahteva stalno oskrbo, ki je v zaporu menda ni mogoče zagotoviti, vendar sodišče tem navedbam ni pritrdilo. Nekdanji predsednik se v priporu nahaja zaradi obtožb o vpletenosti v načrtovanje državnega udara po volitvah leta 2022. Sodišče je v svoji obrazložitvi poudarilo, da zaporna administracija nudi zadostno zdravstveno oskrbo in da ni utemeljenih razlogov za spremembo ukrepa. Odločitev predstavlja nadaljevanje stroge sodne poti zoper nekdanjega desničarskega voditelja, ki je po odhodu z oblasti izgubil imuniteto in se spopada s številnimi pravnimi postopki.

Brazilsko vrhovno sodišče je v četrtek, 1. januarja, zavrnilo prošnjo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi zaradi domnevnih zdravstvenih težav 27-letno zaporno kazen prestajal v hišnem priporu. Sodnik Alexandre de Moraes je v obrazložitvi odločitve navedel, da se zdravstveno stanje nekdanjega desničarskega voditelja ni poslabšalo do mere, ki bi upravičevala spremembo režima prestajanja kazni. Bolsonaro je bil obsojen na visoko zaporno kazen zaradi vpletenosti v poskus državnega udara, s katerim so njegovi podporniki skušali spodkopati demokratični red v državi. Njegovi pravni zastopniki so zahtevo za hišni pripor vložili le nekaj dni pred odločitvijo, pri čemer so poudarjali nujnost stalne oskrbe zunaj zaporniškega sistema. Sodišče je po preučitvi dokazov ugotovilo, da trenutne razmere v zaporu ne ogrožajo njegovega življenja, zato ostaja v zaprtem oddelku.

Brazilsko vrhovno sodišče je zavrnilo prošnjo odvetnikov Jairja Bolsonara za hišni pripor iz humanitarnih razlogov po več kot tednu dni hospitalizacije. Odvetniki so zahtevo utemeljevali s "konkretnim tveganjem poslabšanja" Bolsonarovega zdravstvenega stanja. Sodnik Alexandre de Moraes je zavrnil, rekoč, da "ni prišlo do poslabšanja stanja".

Priznana brazilska znamka natikačev Havaianas je postala osrednja točka globoke politične polarizacije v državi po objavi novega oglaševalskega spota. Čeprav je bil oglas zasnovan kot lahkotna in vesela promocija, so ga podporniki desnice interpretirali kot politično sporočilo, kar je sprožilo buren odziv na družbenih omrežjih. Kritiki so podjetju očitali pristranskost, pri čemer se je razširil slogan, da »levičarji nosijo Havaianas, desničarji pa gležnjice«, kar namiguje na sodne postopke proti desnim političnim akterjem. Odziv je vključeval tudi vidne politične osebnosti, saj je sin nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara javno zavrgel svoje natikače, kar je spodbudilo del prebivalstva k bojkotu izdelkov. Zaradi nastale situacije in pozivov k bojkotu je podjetje zabeležilo padec vrednosti delnic na borzi, nekateri trgovci pa so začeli izdelke prodajati po drastično znižanih cenah, tudi za vsega 15 centov. Dogodek odraža izjemno napetost v brazilski družbi, kjer celo vsakdanji potrošniški izdelki postanejo orodje političnega boja.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji Evropske unije so v Bruslju dosegli dogovor o pomoči Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Predsednik Evropskega sveta je novico objavil na družbenem omrežju X. Pomoč sicer ni bila sprejeta z navdušenjem med evropskimi davkoplačevalci.

Emmanuel Macron je napovedal, da bo v začetku januarja v Parizu "koalicija pripravljenih" usklajevala obseg in podrobnosti varnostnih jamstev za Ukrajino. Donald Trump je po srečanju z Zelenskim dejal, da sta Rusija in Ukrajina morda zelo blizu koncu vojne in da je dogovor o miru med Ukrajino in Rusijo pripravljen na 95%. Ukrajinski mediji poročajo, da so pogovori med Trumpom in Zelenskim uničili mirovni načrt Kijeva.

Voditelji EU so se dogovorili, da bi bilo pravično uporabiti zamrznjena ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Češka se je skupaj s Slovaško in Madžarsko odločila, da ne bo podprla jamstev za financiranje Ukrajine, kar je kritiziral nekdanji premier Petr Fiala, ki meni, da s tem Češka izgublja dostojanstvo. Poljski premier Donald Tusk je pred vrhom EU pozval k hitri finančni pomoči Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je na vrhu Mercosurja opozoril, da bi bila morebitna vojaška intervencija v Venezueli humanitarna katastrofa in bi ustvarila nevaren precedens za celotno Južno Ameriko. Poudaril je, da je celina ponovno ogrožena zaradi vojaške prisotnosti, štiri desetletja po vojni za Falklandsko otočje.

Organizacija Veterans For Peace ostro obsoja naraščajoče napade in grožnje z vojno proti Venezueli s strani Trumpove administracije. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je ponudil posredovanje med ZDA in Venezuelo, da bi se izognili oboroženemu konfliktu. Kljub temu pa nekateri opozarjajo, da Trumpova agresivna strategija proti Venezueli temelji na želji po nadzoru nad bogatimi zalogami nafte v državi.

Brazilski predsednik Lula da Silva je izrazil upanje, da bo obsežen sporazum o prosti trgovini med južnoameriškim blokom Mercosur in Evropsko unijo podpisan januarja. Predsednik Paragvaja, Santiago Peña, je izrazil razočaranje zaradi nepodpisa sporazuma med Mercosurjem in EU. Lula je zagotovil, da Francija sama ne more blokirati sporazuma. Argentinski predsednik Milei se je udeležil vrha Mercosurja, vendar sporazum z Evropsko unijo ni bil podpisan.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je ob otvoritvi vrha Mercosur opozoril, da bi morebitno vojaško posredovanje ZDA v Venezueli povzročilo humanitarno katastrofo. Izrazil je zaskrbljenost, ker južnoameriško celino ponovno preganja vojaška prisotnost tuje sile.

Brazilski sodnik Alexandre de Moraes je odredil hišni pripor za deset ljudi, ki so bili obsojeni zaradi sodelovanja v zaroti, katere cilj je bil ohraniti nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na oblasti po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Odločitev je bila sprejeta nekaj ur po tem, ko so oblasti v sosednjem Paragvaju aretirale nekdanjega policijskega poveljnika Silvineija Vasquesa, ki je bil prav tako obsojen v tej zaroti, in ga vrnile v Brazilijo.

Venezuela je ostro obsodila ameriški zaseg še enega tankerja z nafto ob svojih obalah in ga označila za dejanje piratstva ter del pritiska ZDA za zamenjavo režima v državi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo zaseg tankerja, ki je nedavno odplul iz Venezuele. To je že drugi takšen primer v tem mesecu.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je pozval voditelje Evropske unije, naj pokažejo pogum in podpišejo sporazum o prosti trgovini z južnoameriškim blokom Mercosur. Po poročanju RMF FM bo jutri na zasedanju veleposlanikov EU odločilno glasovanje o Mercosurju.

Predsednik Lula je izjavil, da Francija sama ne bo mogla preprečiti podpisa sporazuma med Mercosurjem in Evropsko unijo, čeprav je bil podpis, ki ga je Ursula von der Leyen pričakovala konec tedna, preložen na januar.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo uvedbo dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa, ki bodo začele veljati 1. januarja 2025. Ukrep bo prizadel ključne izvoznice, kot so Brazilija, Argentina, Urugvaj in Združene države Amerike, veljal pa bo za količine, ki presegajo določene letne kvote. Odločitev so v Pekingu utemeljili z zaščito domače industrije, saj so kitajski raziskovalci ugotovili, da prekomeren uvoz tuje govedine škoduje kitajskim proizvajalcem. Novi trgovinski režim bo v veljavi tri leta, oziroma do konca leta 2028, pri čemer naj bi se carinske stopnje postopoma sprostile. Za Brazilijo, ki je največja dobaviteljica govedine na kitajski trg, je bila določena kvota 1,106 milijona ton za leto 2025. Argentina bo imela na voljo kvoto v višini 511.000 ton, znotraj katere bo še naprej veljala trenutna 12,5-odstotna carinska stopnja. Analitiki ocenjujejo, da je kitajsko gospodarstvo v zadnjih letih beležilo upad cen govedine zaradi presežne ponudbe in šibkega domačega povpraševanja, kar je sprožilo zaščitne ukrepe države.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je voditeljem EU sporočila, da bo podpis trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem, ki je bil sprva predviden za 20. december v Braziliji, preložen na januar. Von der Leynova meni, da je tritedenska zamuda sprejemljiva, opozicija pa ob tem zahteva zagotovila.

Brazilski kongres je potrdil zakon, ki bi znižal kazen Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara leta 2022. Predsednik Lula da Silva je napovedal, da bo zakon vetiral, saj meni, da mora Bolsonaro »plačati« za poskus spodkopavanja demokratičnih institucij. Kljub temu pa lahko kongres kasneje znova potrdi zakon in s tem preglasa predsednikov veto.

V Paragvaju so prijeli nekdanjega brazilskega policijskega načelnika Silvineija Vasquesa, ki je pobegnil iz Brazilije po obsodbi zaradi vloge v domnevnem poskusu državnega udara, povezanega z bivšim predsednikom Jairjem Bolsonarom. Vasquesa so aretirali na mednarodnem letališču Silvio Pettirossi v Asunciónu zaradi "tatvine identitete", saj se je poskušal izogniti mejnim kontrolam s pretvarjanjem, da je paragvajski državljan.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je pozval Evropsko unijo, naj pokaže pogum in podpiše trgovinski sporazum z južnoameriškim blokom Mercosur. Lula je poudaril, da se 26 let trajajoča pogajanja brez poguma ne bodo zaključila, saj je EU podpis preložila.

Nekdanji direktor brazilske cestne policije, Silvinei Vasques, je bil aretiran na letališču v Asuncionu v Paragvaju, ko je poskušal pobegniti v Salvador s ponarejenim potnim listom. Vasques je bil obsojen zaradi vpletenosti v državno udarno zaroto, ki jo je vodil Jair Bolsonaro.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki je v priporu zaradi poskusa državnega udara, je bil začasno izpuščen, da bi opravil operacijo dimeljske kile. Sodnik Moraes mu je odobril operacijo, vendar je zavrnil njegovo prošnjo za hišni pripor.

Venezuelska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado se je zahvalila Argentini, Paragvaju, Panami, Boliviji, Ekvadorju in Peruju za njihovo zavezanost demokraciji in človekovim pravicam v Venezueli. Zahvala je sledila uradni izjavi teh držav, ki so jo podale na 67. vrhu držav Mercosurja in pridruženih držav v Foz do Iguaçu, v kateri so zahtevale ponovno vzpostavitev demokratičnega reda v Venezueli. Brazilija in Urugvaj izjave nista podpisala.

Brazilski parlament je odvzel mandat ekstremno desnemu poslancu Eduardu Bolsonaru, sinu nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, ker ni bil prisoten na zadostnem številu sej.

Kitajska je uvedla 55-odstotne carine na uvoz govejega mesa, ki presega določene kvote, kar bo prizadelo več držav, vključno z Avstralijo. Avstralska vlada in industrijska združenja so izrazila razočaranje, saj bi lahko ta poteza ogrozila več kot milijardo avstralskih dolarjev (667 milijonov ameriških dolarjev) trgovine.

Jair Bolsonaro, ki je v zaporu zaradi poskusa državnega udara in prestaja 27-letno zaporno kazen, je uspešno prestal operacijo bilateralne ingvinalne hernije. Operacija je trajala približno tri ure in pol, po njej pa je bil nameščen v bolnišnično sobo.

Odvetniki nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so vrhovno sodišče zaprosili za dovoljenje za njegovo hospitalizacijo in kirurški poseg. Sodišče je prošnjo odobrilo. Bolsonaro naj bi operacijo prestal v sredo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva se je razglasil za "prijatelja" ameriškega predsednika Donalda Trumpa in minimiziral vpliv carin, ki jih je Trump uvedel proti Braziliji, preden jih je znižal.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro bo v četrtek po napovedih zdravniške ekipe zapustil zasebno bolnišnico v Brasilii, kjer je preživel osem dni. V tem času je prestal štiri različne operativne posege, s katerimi so zdravniki oskrbeli njegove zdravstvene težave. Kljub odpustu iz bolnišnice se nekdanji voditelj ne bo vrnil na prostost, temveč ga bodo premestili nazaj v celico zvezne policije, kjer prestaja svojo zaporno kazen. Bolsonaro, ki velja za vidnega predstavnika skrajne desnice, je bil hospitaliziran od 24. decembra. Zdravniki so po opravljenih pregledih potrdili, da je njegovo stanje stabilno in primerno za vrnitev v prostore za prestajanje kazni. Nekdanji predsednik sicer prestaja 27-letno zaporno kazen zaradi obtožb, povezanih s poskusom državnega udara, kar ostaja osrednja točka političnih razprav v državi.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki ima več zdravstvenih težav, bo lahko začasno prekinil pripor zaradi operacije. Zvezni sodnik Moraes je odobril operacijo, vendar je zavrnil Bolsonarovo prošnjo za hišni pripor namesto zapora.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je v zaporu prestal nov zdravniški poseg, s katerim so zdravniki poskušali odpraviti njegove težave s kroničnim kolcanjem. Poseg, znan kot blokada desnega freničnega živca, so opravili v soboto, potem ko je bil Bolsonaro hospitaliziran zaradi operacije dimeljske kile na božični dan. Njegova soproga Michelle Bolsonaro je javnost obvestila, da bodo zdravniki v prihodnjih 48 urah opravili še blokado levega freničnega živca, če se stanje ne bo izboljšalo. Zdravstveno stanje nekdanjega predsednika se je po poročanju njegovega sina Carlosa Bolsonara zapletlo zaradi povišanega krvnega tlaka in težav z dihanjem. Kljub zdravstvenim težavam se pričakuje, da se bo Bolsonaro, ki prestaja zaporno kazen, vrnil v svojo celico že v začetku novega leta. Zapleti s kolcanjem so se pri Bolsonaru pojavili že večkrat v preteklosti, tokrat pa so neposredno vplivali na njegovo okrevanje po operaciji kile, za katero je predhodno pridobil dovoljenje vrhovnega sodišča.

Brazilija bi lahko postala tranzitna točka za ruske turiste, ki potujejo v druge države Južne Amerike, je izjavil brazilski veleposlanik v Moskvi, Sergio Rodrigues dos Santos. Direktna letalska linija bi se lahko uporabljala za prevoz potnikov v Brazilijo in naprej v druge južnoameriške države preko Ria de Janeira ali Sao Paula. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in brazilski zunanji minister Mauro Vieira sta že razpravljala o sodelovanju v okviru BRICS. Ruski predsednik Vladimir Putin je prav tako opravil telefonski pogovor z brazilskim predsednikom Luisom Ináciom Lulo da Silvo o rezultatih.

Druga seja Mednarodnega odbora načrtuje Antifašistično konferenco 2026 kot strateški prostor za enotnost, solidarnost in boj proti fašizmu ter imperializmu. Seja je utrdila mednarodno artikulacijo levice za izvedbo dogodka.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil sprejet v bolnišnico v Brasilii, kjer so ga operirali zaradi dimeljske kile. Medtem pa se zdravniki posvečajo tudi njegovim težavam s kolcanjem, ki ga pestijo že mesece. Bolsonaro, ki je v zaporu od konca novembra, je bolnišnico zapustil prvič v sredo.

Jair Bolsonaro je prestal nov kirurški poseg v Brasilii, s katerim so zdravniki poskušali okrepiti blokado živca diafragme in ustaviti njegovo kronično kolcanje. Po operaciji je na pooperativni negi.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je podprl kandidaturo svojega sina Flavia za predsednika na volitvah leta 2026. Bolsonaro je v pismu izrazil prepričanje, da ne smejo dovoliti, da bi bil glas ljudstva utišan.

Vietnamski veleposlanik v Braziliji in Gvajani, Bùi Văn Nghị, je poudaril pomembnost nadgradnje odnosov med Vietnamom in Brazilijo v strateško partnerstvo ter praznovanje 50. obletnice diplomatskih odnosov z Gvajano. Veleposlaništvo Vietnama v Braziliji je organiziralo srečanje ob koncu leta v Brasilii, kjer so pregledali diplomatske aktivnosti v letu 2025 in obeležili 50. obletnico odnosov z Gvajano. Obe državi si prizadevata za poglobitev političnega zaupanja in širitev sodelovanja na različnih področjih.

Predsednik Lula je imenoval Gustava Feliciana za novega ministra za turizem v Braziliji. Feliciano, ki ima podporo Huga Motte in Celso Sabina, je zamenjal Celso Sabina, kar je del prizadevanj za reorganizacijo vladne podpore. Feliciano je sin zveznega poslanca Damião Feliciana in nekdanje guvernerke Paraíbe Lígie Feliciano, pred tem pa je bil državni sekretar za turizem.