EU Ukrajini po dolgih pogajanjih posodila 2,2 bilijona evrov, nekatere države ne bodo jamčile
Objavljeno: 19. 12. 2025 8:57
18. dec 11:19
Voditelji EU so se dogovorili, da bi bilo pravično uporabiti zamrznjena ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Češka se je skupaj s Slovaško in Madžarsko odločila, da ne bo podprla jamstev za financiranje Ukrajine, kar je kritiziral nekdanji premier Petr Fiala, ki meni, da s tem Češka izgublja dostojanstvo. Poljski premier Donald Tusk je pred vrhom EU pozval k hitri finančni pomoči Ukrajini.
V Bruslju se je s precejšnjo zamudo začel ključni vrh Evropske unije, katerega cilj je doseči dogovor o financiranju Ukrajine za leti 2026 in 2027. Po večurnih pogajanjih so se voditelji EU dogovorili, da bodo Ukrajini posodili 90 milijard evrov (približno 2,2 bilijona evrov). Česka, Madžarska in Slovaška ne bodo jamčile za posojilo, zato bo za izplačilo jamčilo le 24 držav članic.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Voditelji držav EU so se po 15-urnih pogovorih dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Posojilo bo financirano s posojilom na finančnih trgih in bo bremenilo proračun EU, razen če Ukrajina prejme vojne reparacije. Dogovor so dosegli brez uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.
Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za prihodnji dve leti. Posojilo bo financirano s skupnim dolgom, ki ga jamči proračun EU. Madžarska, Češka in Slovaška se niso strinjale s to obveznostjo. Obresti bodo evropske davkoplačevalce stale dodatne 3 milijarde evrov na leto. Razprava o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je zastala.
Sedem držav članic Evropske unije, med njimi Estonija, Finska, Irska, Latvija, Litva, Poljska in Švedska, je pozvalo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo k hitri rešitvi glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev kot jamstva za nov posojilo Ukrajini. Bolgarija bo morala prispevati 1,2 milijarde evrov kot garancijo za to posojilo. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je sklical nujni sestanek Sveta držav Baltskega morja, na katerem so razpravljali o varnosti Evrope in vojni v Ukrajini. Evropska komisija je Bolgarijo priznala kot državo, ki se sooča z "znatno migracijsko situacijo".
Donald Trump je po pogovorih z evropskimi voditelji izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in ocenil, da so zdaj bližje koncu vojne kot kadarkoli prej. Napovedal je tudi, da bo o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini telefoniral z evropskimi voditelji.
Madžarski premier Viktor Orbán je ponovno opozoril, da bo predlog Evropske komisije za dodatnih 135 milijard evrov pomoči Ukrajini bremenil prihodnje generacije Evropejcev z dolgom. Po njegovem mnenju bi takšen načrt lahko povzročil tožbe, propad evra in dolgove za vnuke, medtem ko v Kijevu poteka velika korupcijska afera.
Pred neformalnim vrhom Evropske unije v Köbenhavnu je češki premier Petr Fiala napovedal podporo Češke krepitvi vzhodne meje EU in Nata ter pobudam za pospešen razvoj modernih tehnologij, vključno z ustanovitvijo dronovske alianse, ki bo vključevala tudi Ukrajino. Slovaški premier Robert Fico se prav tako odpravlja v Köbenhavn na isti vrh, kjer bodo voditelji razpravljali o Ukrajini, varnostnih razmerah v Evropi in njenem krepitvi. Fico se bo srečal tudi z nemškim politikom Friedrichom Merzom.
Finančna pomoč Ukrajini s strani EU ima posreden vpliv na stabilnost in gospodarske razmere v Evropi, vključno s Slovenijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.