Obnovljeni poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridobitev Grenlandije so sprožili zaskrbljenost po Evropi in odprli vprašanja o prihodnosti NATA. Marco Rubio je napovedal srečanje z danskimi uradniki prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o interesih ZDA glede Grenlandije.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v pismu voditeljem institucij Evropske unije uradno predlagala, da se v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 evropskim kmetom nameni 293,7 milijarde evrov. Predlog prihaja kot odziv na zahteve kmetijskega sektorja po večji finančni stabilnosti in podpori sredi spreminjajočih se gospodarskih razmer. Sredstva so predvidena v okviru novega dolgoročnega proračuna, o katerem bodo v prihodnjih mesecih odločale države članice in Evropski parlament. Sredstva v višini skoraj 294 milijard evrov so namenjena zagotavljanju prehranske varnosti in podpori podeželju po celotni povezavi. Von der Leyenova je predlog poslala ciprskemu predsedstvu Svetu EU in predsednici Evropskega parlamenta, s čimer se začenja formalni proces pogajanj o kmetijskem stebru proračuna. Ta finančna injekcija je ključna za naslovitev pritiskov, ki jih kmetje čutijo zaradi okoljskih standardov in naraščajočih stroškov pridelave, hkrati pa predstavlja poskus stabilizacije kmetijske politike po obdobju protestov v več državah članicah.

Kalifornija pripravlja uvedbo spornega davka na premoženje, ki bi leta 2026 neposredno prizadel najbogatejše prebivalce z neto premoženjem nad milijardo dolarjev. Predlog predvideva enkratno petodstotno obdavčitev, ki bi vključevala tudi nerealizirane dobičke, kar je sprožilo ostre odzive v kriptoindustriji in tehnološkem sektorju. Vodilni predstavniki teh panog opozarjajo, da bo takšen ukrep pospešil odliv kapitala in selitev talentov v države z ugodnejšo davčno politiko, medtem ko guverner Gavin Newsom trdi, da je ukrep nujen za dolgoročno stabilnost financiranja javnih storitev, zlasti zdravstva. Hkrati se v Evropi nekatere države trudijo ohraniti ali izboljšati svoj status davčnih oaz za digitalna sredstva. Ciper tako z letom 2026 načrtuje uvedbo posebnega davčnega režima za kripto borzne posrednike, ki bi prinesel znižano, osemodstotno davčno stopnjo na dobičke iz kriptovalut. Kljub privlačni stopnji pa reforma prinaša tudi izzive, saj se splošni davek od dohodkov pravnih oseb na otoku zvišuje na 15 odstotkov, obenem pa se krepijo regulativne zahteve in stroški skladnosti s pravili Evropske unije. Razmere v Kaliforniji in na Cipru odražajo širši globalni trend iskanja ravnovesja med obdavčitvijo ekstremnega bogastva in ohranjanjem tehnoloških inovacij.