V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Grški generalni sekretar za civilno zaščito Nikos Papaefstatiou je v ponedeljek, 5. januarja 2026, sklical izredno sejo odbora za oceno tveganja zaradi bližajočih se nevarnih vremenskih pojavov. Na podlagi opozorila državne meteorološke službe so oblasti razglasile t.i. rdeči alarm (Red Code) za pet regij, vključno s Peloponezom, kjer so že sprožili vse mobilizacijske načrte. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo v torek in sredo Jonske otoke, Epir ter Etoloakarnanijo zajeli močno deževje in nevihte, nevarnost pa se bo kasneje razširila tudi na vzhodno Makedonijo in Trakijo. Nacionalni center za usklajevanje operacij in upravljanje kriz (ESKEDIK) je v stalnem stiku z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi zagotovili polno pripravljenost na terenu. Posebno opozorilo velja za sredo, ko pričakujejo neurja na zahodnem in južnem Peloponezu ter močne južne vetrove s stopnjo viharja. Vremenska ujma se bo predvidoma nadaljevala tudi v četrtek, vendar s spremenjenimi značilnostmi po posameznih krajih. Civilna zaščita prebivalce poziva k previdnosti in spremljanju navodil pristojnih služb.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Donald Trump je napovedal, da bi njegova administracija podprla izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel novega jedrskega sporazuma. Prav tako je dejal, da »zelo resno« razmišlja o prodaji letal F-35 Turčiji. Poleg tega se je po telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom znašel v preizkušnji njegov mirovni načrt za Ukrajino.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal obsežno preiskavo strmoglavljenja letala, v katerem je umrl libijski general Mohamed Al-Haddad in njegova delegacija. Najdene so bile črne skrinjice z zvočnimi posnetki iz pilotske kabine in podatki o letu. Vodja turške Nacionalistične akcijske stranke (MHP) Devlet Bahçeli je dejal, da je strmoglavljenje 'pomembno'.

V gorah Vardousia v Fokidi so našli tri pogrešane planince in žensko mrtve. Pokopal jih je snežni plaz. Prizorišče dogodka je težko dostopno.

Grški obrambni minister Nikos Δένδιας je s Samosa poslal sporočilo Ankari po provokativnih izjavah turškega obrambnega ministrstva. Poudaril je, da Grčija ne grozi nikomur in ni izrazila revizionističnih stališč, vendar je odločena braniti svojo suverenost in suverene pravice, kar je ustavna obveznost grških oboroženih sil.

Grški zunanji minister Giorgos Gerapetritis se je po telefonu pogovarjal z egiptovskim kolegom Badrom Abdelatijem o dvostranskih vprašanjih in regionalnem razvoju v okviru strateškega partnerstva med Grčijo in Egiptom. Ministra sta izrazila pripravljenost za okrepitev sodelovanja in poudarila pomen skorajšnjega trilateralnega srečanja med Grčijo, Ciprom in Egiptom.

Grški minister za obrambo Nikos Dendias je ob obisku ene najpomembnejših vojaških enot, 316. tehnične delavnice v Xanthiju, razkril, da bodo v državi vzpostavili drugo enoto za proizvodnjo dronov. Tovarna naj bi mesečno proizvedla do 1000 dronov kategorije 1, FPV (First-Person View), s čimer naj bi grške oborožene sile dobile zmogljivosti, ki jih zahteva nova doba.

Grški obrambni minister Nikos Dendias je odgovoril na provokativne izjave turškega obrambnega ministrstva na božični dan in poudaril, da Grčija nikomur ne grozi in ni izrazila revizionističnih stališč. Dendias je s Samosa sporočil, da je Grčija odločena braniti svoje suverene pravice, hkrati pa izžareva sporočilo nacionalne samozavesti.

Vodja libijskega kriminalističnega oddelka, generalmajor Mahmut Ašur, je s svojo delegacijo obiskal državno tožilstvo v Ankari, da bi se pozanimal o preiskavi strmoglavljenja letala Falcon 50 v okrožju Haymana. Delegacija je prejela informacije o poteku preiskave.

Izrael, Grčija in Ciper so podpisali skupni vojaški načrt za leto 2026, s čimer so formalizirali trilateralno obrambno sodelovanje, namenjeno oblikovanju enotne fronte proti Turčiji. Sporazum vključuje skupne vaje, usposabljanja in strokovne delovne skupine na različnih področjih.

Grški vojaki, ki službujejo na mejni postojanki ob reki Evros v bližini meje s Turčijo, so ob prelomu leta javnosti in svojim družinam poslali praznično sporočilo. Voščilo sta v imenu enote podala podproočnik Athanasios Vergos in vojak Aleksandros Karamitsios, ki sta poudarila svojo predanost dolžnosti kljub oddaljenosti od bližnjih. Dogodek se je odvil na strateško pomembni točki v bližini turškega mesta Odrin, kjer grške sile vzdržujejo stalno pripravljenost. Sporočilo odraža visoko moralo pripadnikov grških oboroženih sil na enem izmed najbolj občutljivih mejnih območij v Evropi. Vojak Karamitsios je v izjavi izrazil ponos in ganjenost ob služenju domovini na novoletni večer. Takšne geste so v Grčiji tradicionalno namenjene krepitvi narodne zavesti in zagotavljanju varnosti državljanom, hkrati pa simbolizirajo stalno budnost na zunanji meji Evropske unije.

Grški varnostnik Vangelis Staridas, ki je preživel napad Hutijev na trgovsko ladjo v Rdečem morju, se je na božič zahvalil vsem, ki so ga podpirali in molili zanj. Staridas je bil skupaj z indijskim varnostnikom rešen po 48 urah v morju po napadu julija letos.

Grški minister za obrambo Nikos Dendias je v božičnem sporočilu izrazil hvaležnost pripadnikom grških oboroženih sil, ki v času praznikov skrbijo za nacionalno suverenost in so ločeni od svojih družin. V svoji objavi na omrežju X je poudaril, da so misli vseh usmerjene k tistim, ki služijo domovini.

V pristanišču v Solunu so med deli za podaljšanje pomola 6 na morskem dnu odkrili neeksplodirano ubojno sredstvo, najverjetneje iz obdobja druge svetovne vojne, poroča grška državna televizija ERT. Bojno sredstvo so odkrili sinoči.