V sredo zvečer se je na cesti med naseljema Čepin in Ivanovac na Hrvaškem zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je življenje izgubil 29-letni moški. Po informacijah osiješko-baranjske policijske uprave je voznik z osebnim avtomobilom zapeljal z vozišča v obcestni kanal. Operativno-komunikacijski center je prijavo o dogodku prejel okoli 18.50, ko so na kraj nesreče nemudoma napotili reševalne ekipe. Kljub hitremu posredovanju so bile poškodbe za mladega voznika usodne, saj je zaradi močnega udarca umrl na mestu nesreče. Policisti so na prizorišču opravili ogled, da bi ugotovili natančen vzrok izgube nadzora nad vozilom. Trenutno ni poročil o morebitnih drugih udeleženih vozilih ali osebah, preiskava okoliščin pa še poteka.

Ameriška Kancelarija za nadzor tujega premoženja (OFAC) je podaljšala licenco hrvaškemu naftovodnemu operaterju JANAF za nadaljevanje transporta nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 23. januarja 2026.

V starosti 94 let je umrl Mate Meštrović, ugleden hrvaško-ameriški novinar, zgodovinar, politolog in nekdanji diplomat. Meštrović, ki je bil sin svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića, je večji del življenja preživel v emigraciji v Združenih državah Amerike, kjer je deloval kot profesor in novinar za ugledne medije, med drugim za revijo Time. Njegovo delo je bilo ključno pri ohranjanju hrvaške politične misli v tujini, saj se je aktivno zavzemal za neodvisnost Hrvaške in demokratične procese. Po vrnitvi v domovino v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je aktivno vstopil v hrvaško politiko in diplomacijo. Bil je poslanec v hrvaškem saboru ter veleposlanik v Bolgariji. Hrvaški premier Andrej Plenković je ob njegovi smrti družini izrazil sožalje in poudaril, da bo Meštrović ostal zapisan v zgodovini kot človek, ki je s svojim intelektualnim in političnim delovanjem v emigraciji odločilno prispeval k mednarodni prepoznavnosti hrvaških teženj po samostojnosti. Njegov prispevek k hrvaški kulturi in znanosti ostaja neizbrisan, saj je bil tudi vnet zagovornik ohranjanja očetove umetniške dediščine.

V 96. letu starosti je po krajši bolezni umrl Mate Meštrović, ugleden hrvaško-ameriški diplomat, zgodovinar, novinar in politični aktivist. Meštrović, ki je bil v širši javnosti prepoznan tudi kot sin svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića, je pustil neizbrisan pečat v hrvaškem boju za neodvisnost in mednarodno priznanje. Rodil se je v Zagrebu, a je večji del življenja preživel v Združenih državah Amerike, kjer se je uveljavil kot univerzitetni profesor in publicist. Bil je dejaven član hrvaške diaspore in eden ključnih zagovornikov hrvaških interesov v tujini v času razpada Jugoslavije. Po vrnitvi v domovino je med letoma 1993 in 1997 deloval kot poslanec v hrvaškem saboru, opravljal pa je tudi pomembne diplomatske dolžnosti. Njegova smrt pomeni izgubo pomembne osebnosti, ki je povezovala hrvaško kulturo, akademsko sfero in politično diplomacijo prejšnjega stoletja.

V torek se je na območju Križevcev na Hrvaškem med uporabo pirotehničnih sredstev hudo poškodoval otrok, mlajši od 14 let. Po poročanju lokalne policijske uprave je otrok utrpel hude poškodbe roke, zaradi katerih je bil zadržan na bolnišničnem zdravljenju. Identiteta in natančna starost poškodovanca zaradi zaščite zasebnosti nista bili razkriti. Policija je ob tem dogodku na starše in skrbnike naslovila ponoven poziv k previdnosti in odgovornemu ravnanju. Poudarili so nevarnosti, ki jih prinaša neustrezna uporaba pirotehnike, zlasti med mladoletnimi osebami. Organi pregona opozarjajo, da lahko nepremišljeno ravnanje z eksplozivnimi sredstvi povzroči trajne telesne posledice ali celo smrtne izide, zato pozivajo k strogemu nadzoru nad otroki v prazničnem času.

V Zagrebu gradnja novega stadiona v Kranjčevićevi ulici, znanem kot domovanju v "Ulici pesnikov", poteka skladno s časovnico in vidno napreduje. Gradbeni delavci so že postavili prve obrise severne tribune, ki bo kot prva v celoti dokončana v sklopu te faze projekta. Novi objekt bo temeljito spremenil podobo stadiona, ki je do zdaj premogel le dve tribuni, hkrati pa bo služil kot začasni dom nogometnega kluba Dinamo, medtem ko bo potekala celovita rekonstrukcija njihovega matičnega stadiona Maksimir. Projekt, ki je ključen za športno infrastrukturo hrvaške prestolnice, naj bi bil v celoti zaključen do konca leta 2026. Dela na lokaciji so se intenzivirala po tem, ko so bile odstranjene stare konstrukcije in pripravljeni temelji za sodobnejše tribune. Čeprav splitski Poljud še vedno čaka na svojo prenovo, Zagreb z aktivno gradnjo v Kranjčevićevi kaže jasen napredek pri modernizaciji nogometnih objektov, ki bodo izpolnjevali standarde za mednarodna tekmovanja.

Na Univerzi v Zagrebu se je iztekel rok za oddajo prijav za položaj rektorja za mandatno obdobje od študijskega leta 2026/2027 do 2029/2030. Svojo kandidaturo je uradno potrdil dekan tamkajšnje Pravne fakultete Ivan Koprić, ki je svojo odločitev naznanil prek družbenih omrežij. Koprić je ob tem izrazil kritiko trenutnega stanja osrednje hrvaške izobraževalne ustanove, saj meni, da univerza stagnira in se sooča s padcem ugleda na mednarodnih lestvicah. Kandidacijski postopek za vodenje največje univerze na Hrvaškem je pritegnil pozornost akademske javnosti, saj se institucija bori z vprašanji modernizacije in konkurenčnosti v širšem evropskem prostoru. Koprić v svojem programu izpostavlja potrebo po strukturnih spremembah, ki bi ustavile nazadovanje in izboljšale položaj univerze na relevantnih svetovnih seznamih, kjer so zagrebški visokošolski zavodi v zadnjem obdobju izgubili prejšnja mesta.

Zagrebški župan Tomislav Tomašević je v sredo sporočil, da v kazenski ovadbi, ki jo je proti njemu vložil pevec Marko Perković Thompson, ne vidi nobene podlage za kazensko odgovornost. Tomašević, ki je tudi vidni član stranke Možemo!, je poudaril, da je v celotnem postopku ravnal v skladu z zakonom in da mestu Zagreb ni bila povzročena nobena finančna škoda. Spor med županom in glasbenikom se je zaostril zaradi načrtovanega koncerta v zagrebški Areni, ki bi se moral odviti konec decembra. Župan je v svojem nagovoru javnosti pojasnil, da so bile vse odločitve mestne uprave sprejete na podlagi veljavnih predpisov. Thompsonove očitke o politični motiviranosti prepovedi nastopa je zavrnil kot neutemeljene. Tomašević je ob tem nakazal, da bo mesto vztrajalo pri svojih odločitvah glede uporabe javnih prostorov za dogodke, ki po mnenju mestne oblasti ne ustrezajo standardom ali povzročajo varnostna tveganja. Gre za nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med liberalno zagrebško oblastjo in podporniki desničarskega glasbenika.

Hrvaška je v prvih devetih mesecih leta 2025 od tujih turistov ustvarila za 13,41 milijarde evrov prihodkov, kar predstavlja 1,7-odstotno rast oziroma 223 milijonov evrov več kot v enakem obdobju leta 2024. Po podatkih Hrvaške narodne banke (HNB), ki jih je povzelo ministrstvo za turizem in šport, gre za nadaljevanje stabilne in trajnostne rasti turističnega sektorja, čeprav so se v poletnih mesecih trendi nekoliko obrnili. V tretjem četrtletju leta 2025, ki zajema vrhunec poletne sezone, so namreč zabeležili rahel upad prihodkov, in sicer za 0,2 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Kljub temu so skupni rezultati devetmesečja pozitivni, kar ministrstvo pripisuje uspešni predsezoni in podaljšanju turistične sezone. Podatki kažejo na postopno spreminjanje strukture obiska, kjer se poudarek sili zgolj z glavne sezone na celoletni turizem, kar je v skladu s strateškimi usmeritvami sosednje države.

Splitski policisti so v obsežni operativni akciji v zadnjih dneh odvzeli več sto kosov prepovedanih pirotehničnih sredstev. Med poostrenim nadzorom so pirotehniko zasegli tako odraslim državljanom kot mladoletnikom, pri čemer so zoper kršitelje in starše otrok podali ustrezne prekršajne prijave. Akcija je bila usmerjena v zagotavljanje varnosti med prazniki in preprečevanje poškodb, ki jih povzroča nepravilna uporaba eksplozivnih sredstev. V okviru preiskave so inšpektorji Civilne zaščite odkrili tudi trgovino, ki je pirotehnične izdelke nezakonito prodajala mladoletnim osebam. Zaradi resnih kršitev zakonodaje so inšpektorji izdali odločbo o trajnem zaprtju prodajalne. Ukrep sledi širšim prizadevanjem hrvaških organov pregona za zajezitev nezakonite trgovine s pirotehniko, kar se navezuje na podobne decembrske zasege v drugih delih države, vključno z Zagrebom, kjer so oblasti nedavno zasegle celo tono tovrstnih sredstev.

Hrvaško državno tožilstvo je vložilo novo obtožnico proti Barbari Antolić Vupora, poslanki opozicijske stranke SDP in predsednici Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Obtožnica jo bremeni domnevnih nepravilnosti pri pridobivanju dovoljenj za obnovo hiše v Varaždinu, s čimer naj bi si pridobila protipravno korist. To je že drugi pravosodni postopek, ki so ga hrvaški organi v zadnjem obdobju sprožili proti vplivni predstavnici slovenske manjšine. Antolić Vupora je vse očitke tožilstva odločno zanikala in napovedala dokazovanje svoje nedolžnosti v sodnem postopku. Kot poslanka socialdemokratov in vidna članica slovenske skupnosti na Hrvaškem poudarja, da so postopki neutemeljeni. Nova obtožnica sledi prejšnjim pravnim zapletom, s katerimi se je poslanka spopadala že v sredini novembra, kar dodatno stopnjuje politični in pravni pritisk nanjo.

Luka Modrić je razkril, da je bil José Mourinho v času njunega sodelovanja v Real Madridu tako strog, da je nekoč spravil Cristiana Ronalda do solz v slačilnici. Modrić je portugalskega trenerja označil za najstrožjega, kar jih je imel. Kljub temu pa je Modrić pohvalil Ronaldovo poštenost in dejal, da ima Ronaldo veliko srce, česar ljudje ne vedo.

Zagrebški župan Tomislav Tomašević je v sredo zavrnil vse očitke iz kazenske ovadbe, ki jo je proti njemu vložil glasbenik Marko Perković Thompson. Župan je poudaril, da pri svojih odločitvah ni kršil zakonodaje in da mestni proračun Zagreba z njegovimi dejanji ni bil finančno oškodovan. Tomašević je v izjavi za medije pojasnil, da so bili vsi postopki v zvezi z načrtovanimi koncerti izpeljani transparentno in v skladu s predpisi. Spor med županom in pevcem se je zaostril zaradi pogojev za izvedbo koncertov v hrvaški prestolnici. Tomašević je izpostavil, da Zagreb ni niti prvo niti edino mesto na Hrvaškem ali v Evropi, kjer določen dogodek ni prejel dovoljenja, če niso bili izpolnjeni vsi pogodbeni in pravni pogoji. Po županovih besedah v njegovem ravnanju ni mogoče najti nikakršne kazenske odgovornosti, saj je deloval izključno v javnem interesu in v okviru svojih pristojnosti.

Hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković je državljanom v domovini in tujini čestital ob vstopu v novo leto 2026 ter pri tem poudaril dosežke svoje vlade v preteklem letu. Po njegovih besedah je Hrvaška v zapletenih globalnih okoliščinah leta 2025 ostala stabilna in varna država, ki beleži gospodarsko rast nad povprečjem Evropske unije. Premier je v svojem nagovoru izrazil optimizem glede prihodnosti in državljanom zaželel predvsem zdravja, miru ter družinske sreče. Plenković je za leto 2026 napovedal tri ključne prioritete, s katerimi namerava vlada nadaljevati pot stabilizacije in razvoja. Kljub številnim izzivom, s katerimi se je država spopadala v preteklosti, premier ocenjuje, da so bili sprejeti ukrepi učinkoviti pri ohranjanju socialne kohezije in krepitvi hrvaškega gospodarstva. Vlada se bo v prihodnjem obdobju osredotočila na nadaljnje izboljševanje življenjskega standarda in utrjevanje mednarodnega položaja države v okviru evropskih institucij.

Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) je pred Županijskim sodiščem v Zagrebu vložil obtožnico proti osmim hrvaškim državljanom in eni pravni osebi. Med obtoženimi so poslanka socialnih demokratov (SDP) v hrvaškem saboru Barbara Antolić Vupora, varaždinski občinski uradnik Vlado Podbrežnički in sodna izvedenka Jagoda Bistrović. Skupina se spopada z obtožbami o zlorabi položaja in pooblastil ter napeljevanju h kaznivim dejanjem, ki so povezana z različnimi finančnimi in upravnimi nepravilnostmi v Varaždinu. Preiskava je razkrila vrsto malverzacij, v katere naj bi bili vpleteni visoki lokalni in nacionalni politiki. Primer predstavlja nadaljevanje protikorupcijskih prizadevanj hrvaškega tožilstva v regiji, kjer so se že v preteklosti pojavljali sumi nepravilnosti pri upravljanju s komunalnimi in gradbenimi projekti. Obtožnica bremeni vpletene, da so izkoriščali svoje uradne položaje za pridobitev neupravičenih koristi, kar močno odmeva v hrvaški politični javnosti, zlasti zaradi vpletenosti vidne članice opozicijske stranke SDP.

V Centru za vzgojo in izobraževanje Slava Raškaj v Zagrebu se je konec lanskega decembra zgodil pretresljiv incident, v katerem je dvanajstletni varovanec z vžigalnikom zanetil ogenj na oblačilih drugega otroka, medtem ko je ta spal. Žrtev je utrpela opekline tretje stopnje, zaradi katerih je bila potrebna nujna hospitalizacija in kasnejša transplantacija kože. Po poročanju hrvaških medijev je otrok, ki je povzročil poškodbe, trenutno na psihiatričnem zdravljenju. Mati poškodovanega dečka se je odločila javno spregovoriti o dogodku, saj zahteva odgovornost pristojnih v ustanovi. Postavlja se vprašanje, kako je varovanec v nadzorovanem okolju sploh lahko prišel do vžigalnika in zakaj osebje ni pravočasno posredovalo. Vodstvo centra Slava Raškaj se na obtožbe o malomarnosti še ni podrobneje odzvalo, primer pa preiskujejo pristojni organi, ki bodo ugotavljali morebitne pomanjkljivosti pri nadzoru nad varovanci v domski oskrbi.

Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Hrvaško združenje bolnišničnih zdravnikov (HUBOL) sta ostro kritizirala nova navodila ministrstva za zdravje glede dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki naj bi začela veljati z novim letom. Združenji opozarjata, da dokument, ki je bil poslan ravnateljem bolnišnic, ni pravno zavezujoč in uvaja neenake kriterije za zaposlene v javnem zdravstvu. Po njunem mnenju gre za poskus prelaganja odgovornosti z zdravstvene administracije na vodstva posameznih zdravstvenih zavodov. Predstavniki zdravnikov izpostavljajo, da bi moralo biti področje dela pri zasebnih ponudnikih urejeno s sistemsko zakonodajo, ne pa z navodili, ki dopuščajo različne interpretacije. Takšna praksa bi po njunih navedbah lahko privedla do samovolje ravnateljev in neenake obravnave zdravnikov glede na bolnišnico, v kateri so zaposleni. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Vilija Beroša se na očitke o pravni praznini navodil še ni podrobneje odzvalo, medtem ko strokovna javnost opozarja na tveganje dodatnega slabljenja javnega zdravstvenega sistema.

Dva 18-letnika, ki sta osumljena povzročitve požara v zagrebški stolpnici Vjesnik, sta bila v torek izpuščena iz preiskovalnega zapora in nameščena v hišni pripor. Kot je za hrvaško tiskovno agencijo Hina potrdil Petar Barbir, zagovornik enega izmed osumljencev, bosta morala mladeniča obvezno nositi elektronski zapestnici za nadzor gibanja. Sodišče je odločilo, da se preiskava nadaljuje z omejitvijo prostosti na njunih domovih, kar nadomešča strožji ukrep zapora. Incident, v katerem je bila tarča zgodovinska zgradba nekdanjega časopisnega giganta, je povzročil precejšnjo materialno škodo in vznemiril hrvaško javnost. Osumljenca se bosta v nadaljevanju kazenskega postopka branila s prostosti, vendar pod strogim nadzorom pravosodnih organov. Ukrep elektronskega nadzora je bil uveden, da se prepreči morebiten pobeg ali ponovitev kaznivega dejanja, medtem ko tožilstvo pripravlja končno obtožnico.

V hrvaškem obmorskem kraju Primošten se je včeraj popoldne zgodila huda nesreča, v kateri se je med igro v zapuščenem objektu hudo poškodoval otrok. Po razpoložljivih podatkih je otrok padel v jašek dvigala v propadajoči zgradbi nekdanjega hotela Marina Lučica. Zaradi teže poškodb so na kraj dogodka poklicali helikoptersko nujno medicinsko pomoč, ki je poškodovanca prepeljala na zdravljenje v bolnišnico v Splitu. Lokalne oblasti opozarjajo na nevarnost omenjenega objekta, ki je že leta v razpadajočem stanju. Župan Primoštena Stipe Petrina je izrazil zaskrbljenost nad okoliščinami nesreče, saj bi padec z ravni nekdanje recepcije lahko pomenil prosti pad z višine devetih metrov. Preiskava dogodka bo razjasnila točne okoliščine in odgovornost za nezavarovan dostop do nevarnega območja zapuščenega hotela.

Združenja veteranov vojne v Bosni in Hercegovini, ki so bila del Hrvaškega obrambnega sveta (HVO), so izrazila odobravanje ob vložitvi dveh novih obtožnic za vojne zločine, storjene nad hrvaškim prebivalstvom v srednji Bosni. Po mnenju predstavnikov teh združenj se s tem procesom končno popravlja dolgoletna krivica, saj Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu teh konkretnih primerov v preteklosti ni obravnavalo. V izjavah so poudarili, da mora pravica priti na dan, četudi z zamudo. Obtožnice se nanašajo na zločine na območju Viteza, ki so bili v preteklih desetletjih pogosto spregledani v mednarodnih pravosodnih procesih. Aktivnosti tožilstva BiH so tako razumljene kot ključen korak k priznavanju trpljenja hrvaških žrtev v regiji, hkrati pa združenja upajo na pravičen sodni epilog, ki bo razjasnil dogodke iz obdobja spopadov v srednji Bosni.