Sodišče v Zagrebu je 20-letnega L.M. obsodilo na 50 let zapora zaradi umora dečka v osnovni šoli Prečko, poskusa štirih težkih umorov in 50 kršitev otrokovih pravic. Ta kazen je četrta najvišja, ki jo je izreklo hrvaško sodišče. Starši umorjenega dečka niso bili prisotni ob izreku sodbe.

Županijsko državno odvjetništvo v Zagrebu je sprožilo uradno preiskavo proti trem nekdanjim pripadnikom srbskih paravojaških enot, ki jih bremenijo vojnih zločinov nad hrvaškimi civilisti in vojnimi ujetniki. Kazniva dejanja naj bi bila storjena julija 1991 na širšem območju občine Dvor na Uni. Osumljenci, ki so delovali v okviru sil t.i. SAO Krajine, so obtoženi umorov civilnega prebivalstva in hrvaškega policista. Preiskava se osredotoča na obdobje začetka hrvaške domovinske vojne, ko so paravojaške formacije izvajale sistematično nasilje na območjih pod njihovo kontrolo. Gre za del širših prizadevanj hrvaškega pravosodja za procesiranje odgovornih za grozodejstva iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki ostajajo prednostna naloga kljub pretečenemu času. Osumljenci so trenutno nedostopni hrvaškim organom pregona, vendar postopki potekajo v smeri zagotavljanja pravice za žrtve in njihove svojce.

Ljubljanskega župana Zorana Jankovića preiskujejo zaradi suma sistemske korupcije in podkupovanja pri izdajanju gradbenih dovoljenj. Specializirano državno tožilstvo je sprožilo preiskavo, ki vključuje domače in tuje investitorje. Televizija Slovenija je v oddaji Tarča objavila nove podrobnosti primera.

Hrvaško pravosodno leto 2025 so zaznamovali odmevni sodni procesi proti visokim državnim uradnikom in izrek najstrožjih kazni v zgodovini države. Leto je minilo v znamenju začetka sojenj štirim nekdanjim ministrom, medtem ko je ena nekdanja ministrica že pričela s prestajanjem zaporne kazni. Poleg korupcijskih afer je javnost pretresla serija femicidov, ki so privedli do izreka dveh maksimalnih zapornih kazni v trajanju 50 let. Pravosodni organi so v tem obdobju vložili tudi nove obtožnice proti nekdanjim članom vlade, kar potrjuje intenzivno delo na področju pregona korupcije na najvišji ravni. Posebno pozornost so pritegnili primeri, povezani z nekdanjim premierjem Ivom Sanaderjem in drugimi visokimi funkcionarji, ki so se v različnih fazah postopkov spopadali z zakonodajo. Leto so zaznamovali tudi številni primeri nasilja nad ženskami, na katere se je sodstvo odzvalo z najostrejšimi sankcijami doslej. Kljub napredku pri nekaterih procesih so številni primeri ostali v središču javnih razprav zaradi dolgotrajnosti postopkov in kompleksnosti dokaznega gradiva v primerih gospodarskega kriminala.

Zagrebško sodišče je 20-letnega moškega obsodilo na 50 let zapora zaradi lanskega smrtonosnega napada z nožem na osnovni šoli. Ob napadu je umrl sedemletni otrok, več drugih otrok in učiteljica pa so bili ranjeni. Sodba še ni pravnomočna, obramba pa je že napovedala pritožbo.

Hrvaški Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) je pred Županijskim sodiščem v Reki vložil obtožnico zoper nekdanjega dolgoletnega župana Reke Vojka Obersnela in še tri osebe. Preiskava, ki se je začela avgusta 2025, je razkrila sume storitve kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo položaja in pooblastil. Obersnel, sicer vidni član stranke SDP, se bo moral pred sodiščem zagovarjati zaradi nepravilnosti, ki so jih preiskovalci zaznali med njegovim županovanjem. Istočasno je tožilstvo Bosne in Hercegovine vložilo obtožnico proti nekdanjima poveljnikoma Armade BiH, Mensudu Kelešturi in Hazimu Jašareviću. Obtožnica ju bremeni vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom, konkretno za pokol hrvaških otrok v Vitezu med oboroženim spopadom zlasti leta 1993. Gre za dolgo pričakovan pravosodni korak pri obravnavi vojnih grozot v osrednji Bosni, kjer sta obtožena kot poveljnika delovala v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom.

Hrvaško državno tožilstvo je vložilo novo obtožnico proti Barbari Antolić Vupora, poslanki opozicijske stranke SDP in predsednici Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Obtožnica jo bremeni domnevnih nepravilnosti pri pridobivanju dovoljenj za obnovo hiše v Varaždinu, s čimer naj bi si pridobila protipravno korist. To je že drugi pravosodni postopek, ki so ga hrvaški organi v zadnjem obdobju sprožili proti vplivni predstavnici slovenske manjšine. Antolić Vupora je vse očitke tožilstva odločno zanikala in napovedala dokazovanje svoje nedolžnosti v sodnem postopku. Kot poslanka socialdemokratov in vidna članica slovenske skupnosti na Hrvaškem poudarja, da so postopki neutemeljeni. Nova obtožnica sledi prejšnjim pravnim zapletom, s katerimi se je poslanka spopadala že v sredini novembra, kar dodatno stopnjuje politični in pravni pritisk nanjo.

Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) je na županijskem sodišču na Reki vložil obtožnico proti nekdanjemu dolgoletnemu županu Reke Vojku Obersnelu ter še trem osebam. Med obtoženimi je tudi Samir Barać, nekdanji vaterpolski reprezentant in funkcionar. Preiskava, ki se je začela avgusta 2025, se nanaša na sume zlorabe položaja in pooblastil pri projektu stanovanjske gradnje na Reki. Obersnel, ki je mesto vodil med letoma 2000 in 2021, je obtožen, da je s svojimi dejanji omogočil protipravno korist tretjim osebam oziroma povzročil škodo mestnemu proračunu. Poleg zlorabe položaja obtožnica vključuje tudi kazniva dejanja napeljevanja k tem dejanjem. Primer predstavlja enega vidnejših pravosodnih postopkov proti nekdanjim visokim lokalnim funkcionarjem na Hrvaškem, kar krepi prizadevanja države pri pregonu korupcije na vseh ravneh oblasti.

Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) je pred Županijskim sodiščem v Zagrebu vložil obtožnico proti osmim hrvaškim državljanom in eni pravni osebi. Med obtoženimi so poslanka socialnih demokratov (SDP) v hrvaškem saboru Barbara Antolić Vupora, varaždinski občinski uradnik Vlado Podbrežnički in sodna izvedenka Jagoda Bistrović. Skupina se spopada z obtožbami o zlorabi položaja in pooblastil ter napeljevanju h kaznivim dejanjem, ki so povezana z različnimi finančnimi in upravnimi nepravilnostmi v Varaždinu. Preiskava je razkrila vrsto malverzacij, v katere naj bi bili vpleteni visoki lokalni in nacionalni politiki. Primer predstavlja nadaljevanje protikorupcijskih prizadevanj hrvaškega tožilstva v regiji, kjer so se že v preteklosti pojavljali sumi nepravilnosti pri upravljanju s komunalnimi in gradbenimi projekti. Obtožnica bremeni vpletene, da so izkoriščali svoje uradne položaje za pridobitev neupravičenih koristi, kar močno odmeva v hrvaški politični javnosti, zlasti zaradi vpletenosti vidne članice opozicijske stranke SDP.

Županijsko sodišče v Zagrebu je zavrnilo predlog obrambe nekdanjega ministra za zdravje Vilija Beroša za izločitev dokazov v aferi Mikroskopi, v kateri je Beroš osumljen prejemanja podkupnine. Sodišče je odločilo, da so dokazi, ki so jih zbrali preiskovalci, vključno s podatki iz mobilnih telefonov osumljencev, zakoniti. Obramba ima pravico do pritožbe, saj odločitev še ni pravnomočna.

Županijsko sodišče v Šibeniku je na šestletno zaporno kazen nepravomočno obsodilo 51-letnega Ž. M., sicer profesorja glasbene vzgoje in vodjo katedralnega zbora sv. Stošije v Zadru. Obtoženec je bil spoznan za krivega hudega kaznivega dejanja spolne zlorabe in izkoriščanja otroka, mlajšega od 15 let. Sodni svet je odločitev sprejel po več kot 16 mesecih, ki jih je obtoženi že preživel v preiskovalnem zaporu, kjer bo ostal tudi do pravnomočnosti sodbe. Zagovornik obsojenega, zadarski odvetnik Lovre Vitlov, primera za javnost še ni podrobneje komentiral, vendar se po poročanju lokalnih medijev pričakuje vložitev pritožbe na izrečeno sodbo. Primer je v zadrski regiji in širši hrvaški javnosti sprožil buren odziv, predvsem zaradi storilčeve vloge v izobraževalnem sistemu in verski skupnosti. Sodišče je zaradi zaščite žrtve sojenje izpeljalo z zaprtimi vrati za javnost.

Županijsko državno odvjetništvo v Zagrebu je po zaključeni preiskavi vložilo obtožnico proti 38-letnemu Antoniu A., ki je obtožen umora svojega 33-letnega botra Ivana K. Tragični dogodek se je zgodil julija letos na Aveniji Gojka Šuška v Zagrebu, ko je obtoženec sredi ulice ustrelil žrtev. Po ugotovitvah tožilstva je bil motiv za dejanje maščevanje, ki je izviralo iz močnega ljubosumja. Preiskovalci so ugotovili, da je obtoženi načrtoval napad zaradi domnevnih osebnih sporov, povezanih z njegovo partnerko. Obtožnica ga bremeni kaznivega dejanja težkega umora, saj je dejanje storil na zahrbten način na javnem mestu. Primer je povzročil precejšnje vznemirjenje v hrvaški prestolnici, saj se je streljanje zgodilo sredi dneva na prometni lokaciji.

Premier Andrej Plenković je napovedal sprejetje uredbe z zakonsko močjo, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo ključne določbe Zakona o osebni asistenci. Plenković je kritiziral sodišče, ker naj ne bi upoštevalo števila razpoložljivih asistentov in finančnih posledic odločitve. Prav tako je komentiral transparent 'Za dom spremni' na Maksimiru, ki ga je označil za 'logično sporočilo Tomaševiću'.

V Vinicki v občini Berane si prizadevajo za izboljšanje življenjskih pogojev z asfaltiranjem cest. Prebivalci poudarjajo, da je vas zaradi prizadevanj in pomoči države ter občine prepoznana kot ena najbolj aktivnih na tem območju. Medtem pa brat ubite Alme Ćosović opozarja javnost, da tožilstvo napačno kvalificira umor njegove sestre kot nasilje v družini, kar po njegovem mnenju storilca postavlja v ugodnejši položaj, saj je za to dejanje predvidena nižja kazen kot za težko uboj.

Združenja veteranov vojne v Bosni in Hercegovini, ki so bila del Hrvaškega obrambnega sveta (HVO), so izrazila odobravanje ob vložitvi dveh novih obtožnic za vojne zločine, storjene nad hrvaškim prebivalstvom v srednji Bosni. Po mnenju predstavnikov teh združenj se s tem procesom končno popravlja dolgoletna krivica, saj Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu teh konkretnih primerov v preteklosti ni obravnavalo. V izjavah so poudarili, da mora pravica priti na dan, četudi z zamudo. Obtožnice se nanašajo na zločine na območju Viteza, ki so bili v preteklih desetletjih pogosto spregledani v mednarodnih pravosodnih procesih. Aktivnosti tožilstva BiH so tako razumljene kot ključen korak k priznavanju trpljenja hrvaških žrtev v regiji, hkrati pa združenja upajo na pravičen sodni epilog, ki bo razjasnil dogodke iz obdobja spopadov v srednji Bosni.

Hrvaški minister za pravosodje Damir Habijan je sporočil, da je bila v Črni gori aretirana oseba, ki jo bremenijo vojnih zločinov proti civilistom na območju Grubišnega Polja. Mediji poročajo, da gre za Milorada Kovačevića, ki je bil že obsojen za zločine na dubrovniškem območju. Črnogorska policija je potrdila aretacijo 61-letnega M. K., ki ga Hrvaška išče zaradi vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki.

Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je v Zagrebu vložilo obtožnico proti dvema hrvaškima državljanoma in podjetju zaradi subvencijske prevare, težke skoraj dva milijona evrov. Obtoženi naj bi sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (EFRR) uporabili za izgradnjo tovarne, ki pa je nato niso uporabljali v skladu s pogodbo.

Črnogorsko specializirano državno tožilstvo (SDT) je vložilo obtožnico proti osumljencu I.Lj. zaradi utemeljenega suma ustanovitve kriminalne organizacije in tihotapljenja. Obtoženi naj bi v letu 2020 postal član kriminalne združbe, ki sta jo organizirala D.G. in S.S., njen namen pa je bil nezakonit prenos neobdavčenih cigaret iz proste carinske cone Luke Bar. Združba se je v letih 2020 in 2021 ukvarjala s prodajo in razširjanjem teh tobačnih izdelkov ne le v Črni gori, temveč tudi v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji. Preiskava je razkrila, da je I.Lj. v juliju 2020 s tovornim vozilom iz Črne gore v Italijo prepeljal večjo količino necarinjenih cigaret ter zanje prevzel denar. Tožilstvo je pred tem že vložilo obtožnico proti organizatorjema in trinajstim drugim članom združbe, ki jim očitajo večkratna kazniva dejanja tihotapljenja v sostorilstvu. Celotna operacija je temeljila na izogibanju carinskemu nadzoru in izkoriščanju logističnih poti prek Balkana v države Evropske unije.

Sven Mišković je bil imenovan za novega ravnatelja Uskoka. Nekdanji namestnik zagrebškega županijskega državnega tožilca je na to funkcijo imenovan za obdobje štirih let. Glavni državni tožilec Ivan Turudić je Miškovića imenoval s 1. januarjem, so sporočili iz Državnega tožilstva (DORH).

Dva 18-letnika, ki sta osumljena povzročitve požara v zagrebški stolpnici Vjesnik, sta bila v torek izpuščena iz preiskovalnega zapora in nameščena v hišni pripor. Kot je za hrvaško tiskovno agencijo Hina potrdil Petar Barbir, zagovornik enega izmed osumljencev, bosta morala mladeniča obvezno nositi elektronski zapestnici za nadzor gibanja. Sodišče je odločilo, da se preiskava nadaljuje z omejitvijo prostosti na njunih domovih, kar nadomešča strožji ukrep zapora. Incident, v katerem je bila tarča zgodovinska zgradba nekdanjega časopisnega giganta, je povzročil precejšnjo materialno škodo in vznemiril hrvaško javnost. Osumljenca se bosta v nadaljevanju kazenskega postopka branila s prostosti, vendar pod strogim nadzorom pravosodnih organov. Ukrep elektronskega nadzora je bil uveden, da se prepreči morebiten pobeg ali ponovitev kaznivega dejanja, medtem ko tožilstvo pripravlja končno obtožnico.

Višje sodišče v Nišu je potrdilo obtožnico proti nekdanji županji Niša, Dragani Sotirovski, zaradi zlorabe uradnega položaja. Sotirovski je obtožena, da je oškodovala mestni proračun za 250 milijonov dinarjev.

Predsednik vlade Črne gore, Milojko Spajić, se je v soboto posvetoval s predstavniki parlamentarnih strank glede izbire sodnikov ustavnega sodišča. Izbira sodnikov je ena najpomembnejših obveznosti na poti Črne gore k Evropski uniji. Med kandidati za sodnike so Kojičić, Prelević, Bošković, Mugoša in Đokaj. Posvetovanja so potekala v Vili Gorica.

Črnogorska policija je v občini Zeta blizu Podgorice aretirala M. K. (61), ki ga Hrvaška išče zaradi suma storitve vojnih zločinov proti vojnim ujetnikom in civilnemu prebivalstvu. Po poročanju RTCG gre za Milorada Kovačevića. Hrvaški zunanji minister Grlić Radman se je že odzval na aretacijo.

Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je pozdravil aretacijo Milorada Kovačevića v Črni gori. Kovačevića Hrvaška išče zaradi suma storitve vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki in zločinov na območju Grubišnega Polja med Domovinsko vojno. Hrvaška je v stiku s črnogorskimi oblastmi.

Vladan Mijušković, ki ga v Črni gori obtožujejo pripadnosti Škaljarskemu klanu, je v splitskem zaporu začel gladovno in žejo protestirati proti izročitvi Črni gori. Mijušković trdi, da mu je v Črni gori ogroženo življenje in da je v priporu že več kot tri leta. V zaporu naj bi mu odstranili tudi ledvico.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je pozdravil aretacijo Milorada Kovačevića v Črni gori. Kovačevića, ki ga Hrvaška išče zaradi vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki, so aretirali v občini Zeta blizu Podgorice. Po aretaciji so ga privedli k sodniku Višjega sodišča v Podgorici.

Županijsko državno tožilstvo v Zadru je vložilo obtožnico proti 51-letnemu slovaškemu državljanu zaradi umora 38-letnega češkega državljana Alexa Burkova, ki se je zgodil junija med plovbo v bližini otoka Molat. Obtožnica predlaga podaljšanje pripora zaradi begosumnosti.

Županijsko državno tožilstvo v Reki je zavrnilo kazensko ovadbo, ki jo je Sindikat pomorščakov Hrvaške vložil proti bivšemu predsedniku uprave Jadrolinije Davidu Sopti in trem vodilnim v podjetju. Sindikat jih je bremenil hudega kaznivega dejanja.

Hrvaška regulatorna agencija za mrežne dejavnosti (HAKOM) je prejela le eno prijavo v zvezi z lažnimi novicami o samopoškodovanju časne sestre, ki jo je Gong poslal podjetju Meta. Prijavo so posredovali tudi hrvaškemu ministrstvu za notranje zadeve. Vlada je HAKOM imenovala za nacionalnega koordinatorja za digitalne storitve.