Hrvaško ministrstvo za zdravje je napovedalo ambiciozen načrt reorganizacije in vlaganj, ki naj bi do leta 2026 prinesel konkretne rezultate pri modernizaciji zdravstvenega sistema. Po navedbah ministrstva bodo ključni poudarki v prihodnjem obdobju temeljili na digitalizaciji storitev ter večji dostopnosti zdravstvene oskrbe za vse državljane, ne glede na njihovo geografsko lokacijo. Cilj načrtovanih ukrepov je skrajšanje čakalnih vrst in izboljšanje kakovosti obravnave pacientov, kar bi hrvaško zdravstvo približalo sodobnim evropskim standardom. Projekt vključuje močan cikel investicij v infrastrukturo in opremo, s čimer želi vlada zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema. Poleg tehnološkega napredka ministrstvo poudarja tudi pomen močnejše zaščite pravic pacientov in reorganizacijo dela v javnih zdravstvenih zavodih. Čeprav so napovedi usmerjene v leto 2026, uradniki zagotavljajo, da se bodo procesi posodabljanja začeli izvajati takoj, da bi prebivalcem zagotovili učinkovitejšo in uporabniku prijaznejšo javno službo.

Hrvaški zdravstveni delavci so z začetkom leta 2026 uradno uvedli globalno pobudo Suhi januar (Dry January), ki prebivalce spodbuja k popolni odpovedi alkoholu v prvem mesecu leta. Namen akcije je ozaveščanje o škodljivih vplivih uživanja alkoholnih pijač na telo in zagotavljanje potrebnega premora organizmu po prazničnem obdobju, ko je poraba alkohola običajno povečana. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za prostovoljno odločitev posameznikov, ki lahko pomembno prispeva k izboljšanju splošnega javnega zdravja v državi. Pobuda, ki je v svetu že uveljavljena, se v Hrvaški izvaja s ciljem zmanjšanja dolgoročnih zdravstvenih tveganj in spodbujanja bolj zdravih življenjskih navad. Zdravniki opozarjajo, da je alkohol eden glavnih dejavnikov tveganja za številne kronične bolezni, zato bi moral biti takšen premor le prvi korak k zmernejšemu uživanju alkohola skozi celo leto. Akcija je bila ob uradnem začetku leta 2026 sprejeta z veliko mero pozornosti v javnosti in medijih.

Posadka helikopterja Mi-171Sh iz sestave 395. eskadrilje transportnih helikopterjev 93. krila Hrvaškega vojnega letalstva je na zadnji dan leta 2025 izvedla nujno reševalno akcijo. V poznih večernih urah so iz Splošne bolnišnice Dubrovnik v Klinični bolnišnični center Split prepeljali hudo bolnega pacienta, ki je bil med prevozom priključen na respirator. Operacija je bila izvedena v zahtevnih pogojih silvestrske noči, pri čemer je vojaška posadka zagotovila hitro in varno premestitev, ki je ključna za nadaljnje zdravljenje pacienta v specializirani ustanovi v Splitu. Gre za še eno v vrsti humanitarnih akcij hrvaške vojske, ki s svojimi zračnimi zmogljivostmi zagotavlja nujno medicinsko pomoč na težje dostopnih območjih ob jadranski obali, kjer so cestne povezave med mesti pogosto prepočasne za kritične primere.

Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Hrvaško združenje bolnišničnih zdravnikov (HUBOL) sta ostro kritizirala nova navodila ministrstva za zdravje glede dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki naj bi začela veljati z novim letom. Združenji opozarjata, da dokument, ki je bil poslan ravnateljem bolnišnic, ni pravno zavezujoč in uvaja neenake kriterije za zaposlene v javnem zdravstvu. Po njunem mnenju gre za poskus prelaganja odgovornosti z zdravstvene administracije na vodstva posameznih zdravstvenih zavodov. Predstavniki zdravnikov izpostavljajo, da bi moralo biti področje dela pri zasebnih ponudnikih urejeno s sistemsko zakonodajo, ne pa z navodili, ki dopuščajo različne interpretacije. Takšna praksa bi po njunih navedbah lahko privedla do samovolje ravnateljev in neenake obravnave zdravnikov glede na bolnišnico, v kateri so zaposleni. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Vilija Beroša se na očitke o pravni praznini navodil še ni podrobneje odzvalo, medtem ko strokovna javnost opozarja na tveganje dodatnega slabljenja javnega zdravstvenega sistema.

SDP je izrazil ogorčenje nad dogajanjem v Kliničnem bolniškem centru (KBC) Osijek in kritiziral Ministrstvo za zdravje, ker ni prepoznalo ogroženosti mladoletnih oseb na Zavodu za otroško psihiatrijo. Zaradi tega so pozvali ministrico Ireno Hrstić k takojšnjemu odstopu.

Strokovnjaki na Hrvaškem opozarjajo, da otroci, ki preživijo veliko časa pred zasloni mobilnih telefonov, tablic in računalnikov, tvegajo razvoj kratkovidnosti, ki že dosega razsežnosti epidemije. Poudarjajo, da lahko preživljanje časa na prostem zmanjša verjetnost za pojav miopije pri mladih.

Pri Našicah se je peteročlanska družina, vključno z dvema otrokoma, starima šest in osem let, zastrupila z ogljikovim monoksidom. Odpeljali so jih v županijsko bolnišnico v Našicah.

V kraju Markovac Našički na Hrvaškem je petčlanska družina zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom končala v bolnišnici. Najmlajši član družine je star šest let. Hrvaška policija preiskuje okoliščine dogodka.

Upravni svet Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) je na torkovi seji sprejel odločitev o povišanju cene police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nova cena bo od 1. februarja 2026 znašala 180 evrov na leto oziroma 15 evrov mesečno. Odločitev je bila sprejeta po izvedenem javnem posvetovanju in bo veljala tako za obstoječe kot za na novo sklenjene police zavarovanja. Sprememba cenovne politike HZZO neposredno vpliva na širši krog zavarovancev v sosednji državi, saj zavod prilagaja svoje finančne načrte dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema. Po navedbah institucije gre za uskladitev, ki bo omogočila nadaljnje nemoteno izvajanje storitev iz naslova dopolnilnega kritja. To povišanje predstavlja pomemben premik v stroških za gospodinjstva na Hrvaškem, saj so se cene do sedaj ohranjale na nižji ravni.

Srbska vlada je sprejela sklep, ki direktorjem zdravstvenih ustanov omogoča prerazporeditev delovnega časa zaposlenih do konca leta 2025 in v letu 2026, z namenom zmanjšanja čakalnih dob.

Na Hrvaškem beležijo eksplozivno rast števila obolelih za gripo. Iz hrvaškega Zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) so sporočili, da sta bila potrjena tudi dva smrtna primera, povezana z gripo in njenimi zapleti. HZJZ je poudaril, da je brezplačno cepivo zdaj na voljo vsem, ne le rizičnim skupinam.

Klinični bolnišnični center (KBC) Reka je s 29. decembrom uvedel popolno prepoved obiskov na vseh oddelkih, zavodih in klinikah. Odločitev je sprejela komisija za bolnišnične okužbe zaradi strmega naraščanja števila primerov gripe med prebivalstvom. Reka se je tako pridružila KBC Osijek, ki je podoben ukrep sprejel že prej, medtem ko v splošni bolnišnici v Pulju še naprej izvajajo poostrene epidemiološke ukrepe, primerljive s tistimi iz časa pandemije covida-19. Direktor reškega kliničnega centra Alen Ružić je pojasnil, da so obiski začasno ukinjeni na vseh bolnišničnih lokacijah, vendar so v izjemnih in upravičenih situacijah mogoča odstopanja, o katerih odločajo vodje posameznih oddelkov. Ukrep je namenjen zaščiti hospitaliziranih bolnikov in osebja pred širjenjem virusnih okužb, ki so v tem prazničnem obdobju močno obremenile hrvaški zdravstveni sistem.