Potres z magnitudo 5,1 je danes ob 5.53 stresel območje ob obali Kalabrije v Italiji. Žarišče potresa je bilo v Jonskem morju na globini 65 kilometrov, so sporočili z italijanskega Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV). Tresenje tal so močno čutili prebivalci Reggia Calabria in Messine, poročila o čutenju potresa pa prihajajo tudi iz širših delov Sicilije, Apulije in celo z Malte. Kljub precejšnji magnitudi italijanska civilna zaščita do zdaj ni prejela poročil o gmotni škodi ali telesnih poškodbah. Vodja civilne zaščite v Kalabriji Domenico Costarella je pojasnil, da je globina žarišča v morju verjetno preprečila hujše posledice na kopnem. Preverjanja na terenu, vključno s pregledi v bolnišnici Melito Porto Salvo, niso pokazala nobenih posebnosti. Dogodek je povzročil precej vznemirjenja med prebivalstvom, saj so številni prebivalci obmorskih mest v zgodnjih jutranjih urah zapustili svoje domove. Lokalne oblasti še naprej spremljajo razmere, vendar ne pričakujejo večjih popotresnih sunkov, ki bi lahko ogrozili infrastrukturo v regiji.

V dolini Val di Susa v Italiji se je okoli 14. ure sprožil plaz med smučiščem in območjem zunaj urejenih prog. Po prvih informacijah naj bi bilo v plazu udeleženih več ljudi. Reševalci so že na terenu.

Na Marmoladi je plaz zasul freeriderja. Reševalci so ga po obsežni iskalni akciji našli, vendar je umrl. Poudarjeno je, kako pomemben je čas pri reševanju v primeru plazov.

V italijanskem visokogorskem smučišču v Alpah se je v sredo pripetila nesreča kabinske žičnice, zaradi katere je bilo na višini ujetih približno sto smučarjev in pohodnikov. Po trčenju dveh kabin so štiri osebe utrpele lažje poškodbe, žičnica pa je prenehala delovati, kar je sprožilo obsežno reševalno akcijo. Zaradi nedostopnosti terena in zaustavitve naprave so morali reševalci za evakuacijo ujetih ljudi uporabiti dva helikopterja. Zahtevna operacija reševanja je trajala več ur, saj so morali vse potnike varno prepeljati iz ustavljenih kabin v dolino. Po navedbah lokalnih oblasti so bili vsi ujeti ljudje uspešno evakuirani, poškodovanim pa so nudili ustrezno zdravniško pomoč. Vzrok za trčenje kabin še ni uradno potrjen, preiskava o okvari oziroma morebitni človeški napaki pa še poteka. Smučišče ostaja do nadaljnjega zaprto za tehnični pregled naprav.

V severnem delu Italije, v bližini meje s Francijo, se je sprožil snežni plaz, ki je zajel skupino štirih gorskih plezalcev. Po podatkih lokalnih oblasti je nesreča terjala eno smrtno žrtev, medtem ko sta bila dva plezalca poškodovana. Reševalne ekipe so se na območje odpravile takoj po prejetju obvestila o nesreči, vendar so bile razmere na terenu zaradi nevarnega snežnega odeja zahtevne. Identiteta žrtev in natančne okoliščine nesreče še niso v celoti pojasnjene, vendar so gorske službe opozorile na povečano nevarnost plazov v tem visokogorskem predelu. Četrti član skupine je nesrečo preživel brez poškodb. Italijanske in francoske službe za zaščito in reševanje pogosto sodelujejo na tem obmejnem območju, kjer so zimske razmere v zadnjih dneh postale nepredvidljive zaradi temperaturnih nihanj.

V srednji Italiji so v zgodnjih jutranjih urah zabeležili potresni sunek z magnitudo 3,8. Po podatkih italijanskega Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV) je bilo žarišče potresa ob 3.21 na meji med provincama Macerata in Fermo v deželi Marke. Epicenter je bil na globini približno devetih kilometrov, zaradi česar so tresenje tal čutili številni prebivalci širšega območja. Dogodek ni bil osamljen, saj so seizmografi v isti regiji ponoči zabeležili več kot 30 popotresnih sunkov. Kljub precejšnji magnitudi in pogostosti tresljajev lokalne oblasti ter civilna zaščita do sedaj niso poročale o materialni škodi ali telesnih poškodbah med prebivalstvom. Seizmologi dogajanje še naprej pozorno spremljajo, saj območje osrednjih Apeninov ostaja seizmično aktivno.

V petek so v italijanskih Alpah življenje izgubili trije smučarji, ki so jih zasuli snežni plazi na treh različnih lokacijah v Piemontu in Dolomitih. Med žrtvami so državljan Francije, državljanka Nemčije in Italijan. Tragični dogodki so se odvili v dolinah Val Maira in Bobbio Pellice ter v gorovju Dolomiti, kjer so razmere postale izjemno nevarne zaradi kombinacije obilnega sneženja, nenadne odjuge in močnega vetra. Nesreče so se zgodile ločeno, vendar so vse neposredna posledica nestabilne snežne odeje, ki se je sprožila v zahtevnih gorskih razmerah. Reševalne ekipe so kljub hitremu posredovanju na prizoriščih lahko le potrdile smrt ponesrečencev. Italijanske oblasti so zaradi povečane nevarnosti proženja snežnih plazov izdale opozorila za gornike in smučarje, saj vremenske razmere v visokogorju ostajajo nepredvidljive. Ta dogodek znova opozarja na nevarnosti, ki jih prinašajo hitre spremembe temperatur v alpskem svetu.

V gorah severne Italije so v zadnjih incidentih umrli štiri ljudje, potem ko jih je zasulo več snežnih plazov. Po poročanju lokalnih medijev in navedbah gorskih reševalnih služb sta bila najhuje prizadeta smučarja v dolini Valle Maira v deželi Piemont na severozahodu države. Plaz ju je odnesel med smučanjem zunaj urejenih prog, pri čemer so reševalci potrdili, da je imela ena izmed žrtev nemško državljanstvo. Reševalne ekipe so se na območju spopadale z zahtevnimi razmerami, saj je nestabilna snežna odeja povzročila več ločenih nesreč. Poleg omenjenih žrtev v Piemontu so oblasti potrdile še dve dodatni smrtni žrtvi na severu države, kjer so se prav tako sprožili snežni plazovi. Italijanske službe za zaščito in reševanje opozarjajo na povečano nevarnost plazov zaradi nedavnih snežnih padavin in temperaturnih nihanj.

V Alpah, v občini Acceglio v Piemontu, je umrla 50-letna nemška pohodnica. Plaz blizu Torina je zasul francoskega smučarja, Dolomiti pa so bili usodni za italijanskega alpinista. Reševalne službe opozarjajo na izjemno nevarne razmere v visokogorju in pozivajo k previdnosti.

V italijanskih Alpah je v petek v seriji snežnih plazov umrlo vsaj troje ljudi, več oseb pa je bilo ranjenih. Reševalne akcije so močno otežili močni vetrovi, ki so na nekaterih območjih onemogočili posredovanje s helikopterji. Ena izmed žrtev je 50-letni smučar, ki ga je plaz zasul na pobočju Vajo Gabene v Dolomitih v regiji Veneto. Kljub temu da so reševalci do njega uspeli priti s helikopterjem, mu niso mogli več pomagati. Preostali smrtni žrtvi in poškodovani so bili posledica ločenih plazov v severnih delih države, kjer so vremenske razmere v zadnjih dneh nestabilne. Italijanske tiskovne agencije poročajo, da so ekipe na terenu v nenehnem boju s snežnimi nevihtami in sunki vetra, ki ogrožajo tudi varnost samih reševalcev. Oblasti opozarjajo na povečano nevarnost plazov zaradi novozapadlega snega in temperaturnih sprememb.

Območje Primorskih Alp v italijanski pokrajini Piemont je za božič zajela močna snežna oluja, ki je popolnoma paralizirala območje. Objekti, vključno s hišami in avtomobili, so bili popolnoma prekriti s snegom, ki je ponekod presegal en meter. Prebivalci so morali izkopati tunele do svojih domov.

V severozahodnem delu Italije se je v torek pripetila nesreča nihalke, v kateri so bile poškodovane štiri osebe, približno sto potnikov pa je ostalo ujetih na nadmorski višini 2.800 metrov. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev je do incidenta prišlo zaradi prevelike hitrosti kabine ob vstopu v postajo. Kabina se pred postankom ni ustrezno upočasnila, zaradi česar je silovito trčila v fiksno varnostno pregrado. Reševalne službe so nemudoma sprožile obsežno evakuacijsko akcijo, da bi varno prepeljale ujete potnike z gore. Poškodovanci so prejeli nujno medicinsko pomoč, medtem ko so oblasti začele podrobno preiskavo tehničnih vzrokov za odpoved zavornega sistema ali napako pri upravljanju naprave. Dogodek je povzročil začasno prekinitev obratovanja žičniških naprav na tem območju, dokler ne bo zagotovljena popolna varnost za uporabnike.

V gorskem letovišču Macugnaga v italijanski provinci Verbano-Cusio-Ossola se je v regiji Piemont zgodila nesreča na nihalki, v kateri sta bili poškodovani dve osebi. Do okvare sistema je prišlo na nadmorski višini nad 2.800 metrov, zaradi česar je v kabinah ostalo ujetih skoraj sto potnikov. Italijanske reševalne službe so takoj sprožile obsežno reševalno akcijo, pri kateri so za evakuacijo ujetih oseb uporabili helikopterje. Po poročanju italijanske tiskovne agencije ANSA so se reševalci trudili čim hitreje varno prepeljati vse potnike na trdna tla, saj so ekstremne višinske razmere predstavljale dodatno tveganje. Poškodovanca so oskrbeli in prepeljali v bolnišnico, medtem ko so preostale potnike postopoma evakuirali iz ujetih kabin. Vzrok za nenadno zaustavitev in okvaro žičniškega sistema še ni uradno potrjen, pristojni organi pa so že napovedali preiskavo dogodka.

V italijanskem gorskem središču Macugnaga blizu meje s Švico se je v torek, 30. decembra 2025, pripetila nesreča žičnice, v kateri so bile poškodovane štiri osebe. Po navedbah reševalnih služb je ena izmed kabin v zgornjo postajo na prelazu Monte Moro pripeljala s previsoko hitrostjo in trčila v zid. Trk je povzročil močan sunek, ki je poškodoval tudi drugo kabino na progi. Zaradi okvare naprave je na nadmorski višini 2800 metrov ostalo ujetih približno sto ljudi, med katerimi so bili tudi otroci. Italijanske službe za zaščito in reševanje, vključno z gorskimi reševalci in gasilci, so nemudoma sprožile obsežno reševalno akcijo z uporabo helikopterjev za evakuacijo ujetih potnikov. Poškodovane osebe, med katerimi je bil tudi upravljavec žičnice, so prepeljali v dolino na zdravljenje, vendar nihče ni utrpel življenjsko nevarnih poškodb. Italijanski karabinjerji so že uvedli preiskavo, ki bo pojasnila natančne vzroke za prehitro gibanje kabine.

Najvišji aktivni vulkan v Evropi, Etna, je na svojih zgornjih bočnih pobočjih začel izbruhovati lavo. Po navedbah vulkanologa Borisa Benkeja gre za spektakularno, a hkrati nenevarno erupcijo, ki ne ogroža bližnjih naselij v podnožju gore. Strokovnjaki in lokalne službe so se na dogajanje nemudoma odzvali in vzpostavili ustrezen nadzor nad situacijo. Erupcija na Siciliji je pritegnila pozornost znanstvenikov in javnosti zaradi vizualno privlačnih prizorov, vendar za zdaj ne povzroča težav v letalskem prometu ali nevarnosti za prebivalstvo. Aktivnost vulkana ostaja omejena na visoka območja, kjer lava ne doseže naseljenih predelov, kljub temu pa vulkanologi še naprej budno spremljajo morebitne spremembe v intenzivnosti izbruha.