V severozahodnem delu Italije se je v torek dopoldne zgodila huda nesreča na žičniškem sistemu Macugnaga, ki vodi na vrh Monte Moro. Do incidenta je prišlo, ko je gondolska kabina s 15 potniki v zgornjo postajo pripeljala s preveliko hitrostjo in trčila v steno objekta. Zaradi silovitega udarca se je kabina odbila nazaj po žici in trčila v drugo kabino, ki se je premikala v nasprotno smer. V nesreči so bili poškodovani trije potniki v prvi kabini in upravljavec v drugi, vendar nihče ni v smrtni nevarnosti. Zaradi trka se je celoten žičniški sistem samodejno zaustavil, kar je povzročilo, da je na nadmorski višini 2800 metrov ostalo ujetih 99 ljudi, med njimi 94 turistov z otroki in pet zaposlenih. Reševalne službe so nemudoma sprožile obsežno evakuacijsko akcijo, pri kateri so ujetnike z gore na varno prepeljali s helikopterji. Italijanski organi so že sprožili preiskavo, s katero bodo ugotovili natančen vzrok za odpoved zavornega sistema oziroma preveliko hitrost gondole ob vstopu v postajo.

Z 1. januarjem so se na italijanskih avtocestah povišale cestnine, ki so v povprečju zrasle za 1,5 odstotka. Odločitev o podražitvi je sprejelo italijansko ustavno sodišče, čeprav je tamkajšnje ministrstvo za promet takšnemu ukrepu sprva nasprotovalo. Sprememba cenika neposredno vpliva na vse uporabnike italijanskega avtocestnega križa, vključno s številnimi slovenskimi vozniki in prevozniki. Podražitev bo najbolj prizadela logistična podjetja in turiste, ki Italijo prečkajo v tranzitu ali jo obiskujejo kot končno destinacijo. Italijanske oblasti so poudarile, da je bila uskladitev cen nujna zaradi sodne odločbe, kljub prizadevanjem izvršne oblasti, da bi stroške za uporabnike ohranila na prejšnji ravni. Za slovenske državljane, ki pogosto uporabljajo cestne povezave s sosednjo državo, to pomeni dodatno finančno obremenitev pri načrtovanju potovanj.

V gorskem letovišču Macugnaga v italijanski provinci Verbano-Cusio-Ossola se je v regiji Piemont zgodila nesreča na nihalki, v kateri sta bili poškodovani dve osebi. Do okvare sistema je prišlo na nadmorski višini nad 2.800 metrov, zaradi česar je v kabinah ostalo ujetih skoraj sto potnikov. Italijanske reševalne službe so takoj sprožile obsežno reševalno akcijo, pri kateri so za evakuacijo ujetih oseb uporabili helikopterje. Po poročanju italijanske tiskovne agencije ANSA so se reševalci trudili čim hitreje varno prepeljati vse potnike na trdna tla, saj so ekstremne višinske razmere predstavljale dodatno tveganje. Poškodovanca so oskrbeli in prepeljali v bolnišnico, medtem ko so preostale potnike postopoma evakuirali iz ujetih kabin. Vzrok za nenadno zaustavitev in okvaro žičniškega sistema še ni uradno potrjen, pristojni organi pa so že napovedali preiskavo dogodka.

Italija je v letu 2025 zabeležila znatno povečanje števila ekstremnih vremenskih pojavov, kar potrjujejo podatki letnega poročila observatorija Città Clima pri okoljevarstveni organizaciji Legambiente. Skupno so našteli 376 primerov ekstremnega vremena, kar predstavlja 5,9-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024. Leto 2025 se je tako uvrstilo na drugo mesto po številu tovrstnih dogodkov v zadnjem enajstletnem obdobju. Statistični podatki kažejo, da so podnebne spremembe v sosednji državi vse bolj izrazite, saj je bilo več dogodkov zabeleženih le še v rekordnem letu 2023, ko jih je bilo 383. Poročilo poudarja, da se Italija spopada z vedno pogostejšimi neurji, sušami in vročinskimi valovi, ki neposredno vplivajo na varnost prebivalcev in povzročajo veliko gospodarsko škodo v različnih regijah države. Strokovnjaki ob tem opozarjajo na nujnost prilagajanja infrastrukture na nove podnebne razmere.

V severozahodnem delu Italije se je v torek zgodila huda nesreča na žičari, v kateri so bile poškodovane najmanj štiri osebe. Po navedbah lokalnih gasilskih služb in pristojnih oblasti je prišlo do trčenja kabin, zaradi česar je približno 100 ljudi ostalo ujetih na gori. Reševalna akcija je bila izjemno zahtevna in je vključevala več helikopterjev, ki so potnike varno prepeljali na varno. Poškodovanci so bili takoj oskrbljeni, medtem ko so reševalne ekipe sistematično evakuirale preostale potnike iz ujetih kabin. Italijanske oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih za trčenje, ki je povzročilo prekinitev delovanja naprave. Dogodek je povzročil precejšen preplah med turisti na tem priljubljenem gorskem območju, vendar so hitri odzivi reševalnih služb preprečili hujše posledice za večje število ujetih oseb.

Priljubljena italijanska televizijska voditeljica Mara Venier je konec leta 2025 preživela v bolnišnici, kjer je prestala nov operativni poseg na očesu. 75-letna voditeljica oddaje Domenica In na televiziji Rai se spopada z eksudativno makulopatijo, boleznijo mrežnice, ki resno ogroža osrednji vid. Venier je novico o hospitalizaciji delila s svojimi sledilci na družbenem omrežju Instagram, kjer je objavila fotografijo z obvezanim očesom in izrazila upanje, da se s tem posegom končuje zahtevno obdobje njenih zdravstvenih težav. Zdravstvene težave voditeljice so se začele že leta 2024 po krvavitvi v mrežnici desnega očesa, kar je vodilo v razvoj omenjene bolezni. Kljub vidnim težavam z vidom, ki jih je priznala tudi med oddajami v živo, Venier ostaja povezana s svojim občinstvom. Za uspešno izveden poseg se je javno zahvalila profesorju Andrei Cusumanu. To je bil že njen drugi večji operativni poseg v kratkem času, saj je bila prvič operirana novembra lani, takoj po snemanju ene izmed svojih oddaj.

Avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen in njegova soproga Doris Schmidauer sta v petek v prostorih predsedniške palače v nekdanjem cesarskem dvoru Hofburg sprejela delegacijo kolednikov. Skupina, ki je štela več deset udeležencev, je vključevala otroke in mlade iz vseh avstrijskih zveznih dežel, od Gradiščanske na vzhodu do Predarlskega na zahodu. Dogodka se je udeležila tudi gostujoča skupina z Južne Tirolske v Italiji, kar poudarja čezmejni pomen te tradicije. Predsednik Van der Bellen je obisk označil za izjemen dogodek in izrazil hvaležnost za ohranjanje ljudskih običajev. Koledniki so po tradiciji prinesli blagoslov za novo leto in s pesmijo zbirali sredstva za dobrodelne namene. Gre za tradicionalno akcijo, ki jo v Avstriji organizira Katoliška otroška mladina (Jungschar), zbrana sredstva pa so namenjena razvojnim projektom v revnejših delih sveta. Predsednik je poudaril pomen solidarnosti in zavzetosti mladih za pomoč sočloveku.

Nemška oblikovalka Angelika Hutter, ki je bila obsojena zaradi povzročitve prometne nesreče s tremi smrtnimi žrtvami v regiji Cadore leta 2023, se bori za življenje po tem, ko jo je v Italiji zbil avtomobil. Incident se je zgodil neposredno po njenem pobegu iz terapevtske skupnosti v mestu Ronco, kjer je prestajala kazen štirih let in osmih mesecev zapora. Po poročanju italijanskih medijev je 34-letnica v kritičnem stanju po tem, ko je peš zapustila ustanovo in nanjo naletelo vozilo. Hutterjeva je bila lani v središču odmevnega sodnega postopka zaradi dogodka v kraju Santo Stefano di Cadore, ko je z veliko hitrostjo zapeljala na pločnik in pokosila tri člane iste družine. Čeprav je bila sprva spoznana za neprištevno, je poznejši sodni dogovor določil zaporno kazen, ki jo je zaradi duševnega stanja prestajala v specializirani ustanovi. Njen poskus pobega in posledična nesreča sta ponovno sprožila razprave o varnostnih protokolih v tovrstnih oskrbovalnih ustanovah na severu Italije.

V italijanskem visokogorskem smučišču v Alpah se je v sredo pripetila nesreča kabinske žičnice, zaradi katere je bilo na višini ujetih približno sto smučarjev in pohodnikov. Po trčenju dveh kabin so štiri osebe utrpele lažje poškodbe, žičnica pa je prenehala delovati, kar je sprožilo obsežno reševalno akcijo. Zaradi nedostopnosti terena in zaustavitve naprave so morali reševalci za evakuacijo ujetih ljudi uporabiti dva helikopterja. Zahtevna operacija reševanja je trajala več ur, saj so morali vse potnike varno prepeljati iz ustavljenih kabin v dolino. Po navedbah lokalnih oblasti so bili vsi ujeti ljudje uspešno evakuirani, poškodovanim pa so nudili ustrezno zdravniško pomoč. Vzrok za trčenje kabin še ni uradno potrjen, preiskava o okvari oziroma morebitni človeški napaki pa še poteka. Smučišče ostaja do nadaljnjega zaprto za tehnični pregled naprav.

Italijansko računsko sodišče je razsodilo v nenavadnem primeru upokojenca, od katerega je državni zavod za socialno zavarovanje (INPS) zahteval vračilo celotnega letnega zneska pokojnine v višini 24.000 evrov. Zaplet se je začel, ko je moški en dan delal kot statist pri filmski produkciji, za kar je prejel simbolično plačilo. Organi so to delo sprva interpretirali kot kršitev pravil o prejemanju predčasne pokojnine, ki omejujejo dodatne zaslužke. Po dolgotrajnem postopku je sodišče ugotovilo, da je bila zahteva zavoda nesorazmerna in pravno neutemeljena glede na naravo opravljenega dela. Odločitev predstavlja pomemben precedens za tisoče italijanskih upokojencev, ki se spopadajo s strogimi birokratskimi pravili glede občasnega dela. Sodišče je poudarilo, da enodnevno delo s tako nizkim prejemkom ne sme ogroziti pravice do pokojnine, ki si jo je posameznik pridobil z desetletji delovne dobe. Primer je v italijanski javnosti sprožil burne razprave o pravičnosti pokojninskega sistema in togosti državne administracije.

Belgijski kolesar Jasper Philipsen je osvojil prvo kolesarsko klasiko sezone, Milano-San Remo, potem ko je v napetem sprintu na sloviti ulici Via Roma premagal tekmece. Dirka se je razplamtela v zadnjih dvajsetih minutah, ko je Mathieu van der Poel narekoval izjemen tempo, slovenski šampion Tadej Pogačar pa je sprožil odločilne napade na vzponu na Poggio. Kljub agresivni vožnji Pogačarja, ki je poskušal s solo pobegom, se je v zaključku oblikovala majhna skupina favoritov. Zadnji kilometri so postregli s taktičnim bojem in visoko hitrostjo, kjer je Van der Poel žrtvoval svoje možnosti za zmago in pripravil teren za moštvenega kolega Philipsena. Pogačar je dirko končal na tretjem mestu, v ciljnem sprintu pa ga je prehitel še Michael Matthews. Dirko so zaznamovale tudi tehnične težave v televizijskem prenosu, kar pa ni pokvarilo vrhunskega športnega spektakla, ki ga je spremljala množica navijačev v Italiji. Za slovensko kolesarstvo rezultat predstavlja nov vrhunski dosežek, čeprav je Pogačar ciljal na najvišjo stopničko.

V italijanskem gorskem središču Macugnaga blizu meje s Švico se je v torek, 30. decembra 2025, pripetila nesreča žičnice, v kateri so bile poškodovane štiri osebe. Po navedbah reševalnih služb je ena izmed kabin v zgornjo postajo na prelazu Monte Moro pripeljala s previsoko hitrostjo in trčila v zid. Trk je povzročil močan sunek, ki je poškodoval tudi drugo kabino na progi. Zaradi okvare naprave je na nadmorski višini 2800 metrov ostalo ujetih približno sto ljudi, med katerimi so bili tudi otroci. Italijanske službe za zaščito in reševanje, vključno z gorskimi reševalci in gasilci, so nemudoma sprožile obsežno reševalno akcijo z uporabo helikopterjev za evakuacijo ujetih potnikov. Poškodovane osebe, med katerimi je bil tudi upravljavec žičnice, so prepeljali v dolino na zdravljenje, vendar nihče ni utrpel življenjsko nevarnih poškodb. Italijanski karabinjerji so že uvedli preiskavo, ki bo pojasnila natančne vzroke za prehitro gibanje kabine.

V smučarskem središču Macugnaga v severni italijanski deželi Piemont se je v petek pripetila nesreča na kabinski žičnici, ki jo je povzročila tehnična okvara. Po podatkih lokalnih reševalnih služb so bili v incidentu lažje poškodovani trije ljudje. Do okvare je prišlo na višini približno 2800 metrov nad morjem, zaradi česar je v kabinah na gori obtičalo okoli sto obiskovalcev, ki so ostali ujeti na varni, a težko dostopni lokaciji. Italijanske reševalne ekipe so nemudoma sprožile obsežno evakuacijsko operacijo, pri kateri so zaradi neprehodnega terena in višine uporabili več helikopterjev. Reševalci so ujetnike postopoma prevažali na varno, medtem ko so poškodovancem nudili prvo pomoč na kraju dogodka. Pristojne oblasti so že sprožile preiskavo, ki bo ugotovila natančen vzrok tehnične odpovedi sistema v tem priljubljenem gorskem letovišču pod goro Monte Rosa.

Predsednik italijanskega združenja Conflavoro Roberto Capobianco je izrazil podporo predlogu proračuna za leto 2026, ki ga je sprejela italijanska vlada. Kljub omejenim finančnim sredstvom Capobianco ocenjuje, da dokument predstavlja pozitivno osnovo za podporo delu in produktivnosti podjetij. Ključni element proračuna, ki ga izpostavlja združenje, je razbremenitev davkov na povečanje plač, ki izhajajo iz prenove kolektivnih pogodb v zasebnem sektorju. Ta ukrep naj bi neposredno okrepil kupno moč delavcev in spodbudil odgovornejša pogajanja. Združenje poudarja, da je za polno učinkovitost ukrepa nujno določiti referenčne kolektivne pogodbe za posamezne sektorje, s čimer bi preprečili t. i. pogodbeni damping in nagradili podjetja, ki vlagajo v kakovostna delovna mesta. Capobianco je ob tem pozval k uvedbi dodatnih strukturnih politik za digitalno preobrazbo in uporabo umetne inteligence, ki postajata ključni za produktivnost malih in srednje velikih podjetij. Po njegovem mnenju mora država podjetja aktivno spremljati pri izobraževanju kadrov in inovacijah procesov, da bi ohranila konkurenčnost na trgu.

Evropska komisija je Italiji uradno izplačala osmi obrok iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) v višini 12,8 milijarde evrov. Italijanska vlada pod vodstvom premierke Giorgie Meloni je ob tem sporočila, da država ostaja vodilna v Evropski uniji pri izvajanju nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (PNRR). S tem izplačilom je Italija dosegla pomemben mejnik pri črpanju evropskih sredstev, namenjenih strukturnim reformam in investicijam po pandemiji covida-19. Podpredsednik Evropske komisije Raffaele Fitto je poudaril, da to potrjuje soliden ritem izvajanja načrta in kakovost izvedenih reform. Istočasno z izplačilom osmega obroka je Italija Evropski komisiji že poslala zahtevek za izplačilo devetega obroka, ki je prav tako vreden 12,8 milijarde evrov. Gre za predzadnji obrok v okviru celotnega načrta, kar kaže na pospešeno dinamiko italijanske administracije pri izpolnjevanju zahtevanih ciljev in mejnikov. Rim si prizadeva ohraniti kontinuiteto izplačil, da bi zagotovil stabilno financiranje projektov, ki so ključni za dolgoročno gospodarsko rast države. Premierka Meloni je izpostavila, da takšni uspehi krepijo vlogo Italije v evropskem prostoru.

Po nesreči žičnice v italijanskih Alpah je bilo poškodovanih več ljudi, skoraj 100 pa jih je obtičalo na gori. Reševalci so s pomočjo dveh helikopterjev izvedli večurno evakuacijo, s katero so vse potnike prepeljali v dolino. Vzrok nesreče še ni znan.

Italijanska vlada je napovedala povišanje avtocestnih cestnin, ki bo stopilo v veljavo januarja 2026. Odločitev sledi razsodbi ustavnega sodišča, ki je pretekle vladne odložitve o zamrznitvi cen cestnin označilo za neustavne. Čeprav se je vlada podražitvam sprva poskušala izogniti, je sodišče oktobra lani odločilo, da so zakonski odlogi prilagajanja cen inflaciji v neskladju z ustavo. Cene cestnin na italijanskih avtocestah se več let niso spreminjale, kar je povzročilo kopičenje finančnih obveznosti do koncesionarjev. Z novim letom se bodo stroški za voznike na enem najpomembnejših evropskih avtocestnih omrežij tako znatno povišali. Ukrep bo vplival tako na domače uporabnike kot na številne tuje turiste in logistična podjetja, ki dnevno prečkajo italijansko ozemlje.

Italijanske oblasti so napovedale, da se bodo cestnine na večini avtocest v državi s 1. januarjem 2026 zvišale. Po sodni odločitvi se bodo tarife v povprečju povečale za 1,5 odstotka, kar predstavlja prilagoditev stopnji inflacije. Ukrep bo zajel skoraj celotno avtocestno omrežje, ki ga upravljajo različni koncesionarji. Napovedana podražitev je že sprožila ostre odzive v javnosti in med interesnimi združenji. Kritiki odločitev označujejo za popoln neuspeh prometne politike, saj se uporabniki avtocest že sedaj spopadajo s pogostimi zastoji. Povišanje stroškov prevoza bo vplivalo tako na tranzitni promet kot na logistična podjetja, ki Italijo povezujejo s sosednjimi državami.

Hrvaška je s 1. januarjem uradno prevzela polno odgovornost za nadzor in varovanje lastnega zračnega prostora z uporabo novih večnamenskih bojnih letal rafale. Ministrstvo za obrambo v Zagrebu je potrdilo, da bo država naloge nadzora zračnega prostora odslej opravljala samostojno v okviru Natovega integriranega sistema zračne in protiraketne obrambe (NATINAMDS). Odločitev o prevzemu samostojnega varovanja sledi končanemu obdobju intenzivnega usposabljanja hrvaških pilotov in tehničnega osebja za upravljanje s francoskimi letali. V vmesnem obdobju sta hrvaško nebo na podlagi dogovorov znotraj zavezništva Nato začasno varovali Italija in Madžarska, ki sta naloge opravljali z letali eurofighter typhoon in gripen. S to potezo Hrvaška krepi svoje obrambne zmogljivosti in zmanjšuje odvisnost od vojaške pomoči sosednjih držav članic Nata.

Italijanska vlada je po letih odpora odobrila proizvodnjo brezalkoholnega vina. Ministrstvi za finance in kmetijstvo sta podpisali odlok, ki to omogoča.