Izraelska demografska slika se je v letu 2025 soočila z zgodovinskim preobratom, saj je stopnja rasti prebivalstva padla na zgolj 0,9 odstotka, kar je najmanj od ustanovitve države leta 1948. Po podatkih neodvisnega inštituta Taub Center za socialne študije v Jeruzalemu so glavni razlogi za ta upad spremenjeni vzorci migracij, medtem ko sta rodnost in umrljivost ostali razmeroma stabilni. Poročilo z naslovom Izrael 2025: Demografski razpotje opozarja na prvi padec rasti pod mejo 1,5 odstotka po zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ključni dejavnik upada je negativen migracijski saldo, saj je državo v letu 2025 zapustilo skoraj 70.000 prebivalcev, hkrati pa se je število povratnikov močno zmanjšalo. Izraelski osrednji statistični urad potrjuje, da država zdaj potrebuje obsežno priseljevanje že za ohranjanje minimalne rasti. Poleg demografskih izzivov izraelski mediji poročajo tudi o naraščajočih težavah v vojski, vključno z valom samomorov med vojaki, medtem ko so vojaške oblasti hkrati odobrile širitev naselja Homeš na zasedenem Zahodnem bregu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v ponedeljek v Miamiju srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer je po navedbah ameriških virov odprl vprašanje možnosti ponovne vojaške akcije proti Iranu v letu 2026. Čeprav sta voditelja razpravljala o morebitni operaciji proti iranskemu jedrskemu programu, nista dosegla konkretnega dogovora o podrobnostih ali časovnem načrtu izvedbe napada. Trumpove javne izjave o popolnem uničenju iranskega jedrskega programa so po mnenju analitikov paradoksalno otežile podelitev neposrednega privoljenja Izraelu za napad, saj ameriški predsednik poudarja, da bi podporo vojaški akciji pogojeval z oprijemljivimi dokazi o ponovni oživitvi jedrskih aktivnosti v Teheranu. Srečanje predstavlja nadaljevanje izraelskih prizadevanj za pridobitev ameriške podpore pri strmoglavljenju iranskega režima oziroma nevtralizaciji njegovega jedrskega potenciala. Ključni izziv ostaja definicija pogojev, pod katerimi bi Bela hiša ocenila, da so dejanja Teherana prestopila prag, ki zahteva vojaški odgovor. Izrael po junijskem spopadu z Iranom očitno še naprej vidi vojaško silo kot edino sredstvo za dolgoročno varnostno stabilizacijo v regiji, medtem ko Trumpova administracija ohranja določeno mero previdnosti glede takojšnje eskalacije.

Evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje Hadja Lahbib je v sredo poudarila, da bi izraelska napoved blokade mednarodnih nevladnih organizacij v Gazi pomenila neposredno preprečevanje dostave nujne humanitarne pomoči. Po njenih besedah Evropska unija zavzema jasno stališče, da izraelska zakonodaja o registraciji nevladnih organizacij v trenutni obliki ni sprejemljiva za implementacijo. Lahbibova je pozvala k odstranitvi vseh ovir za dostop do humanitarne pomoči, saj so razmere na terenu kritične. Opozorila iz Bruslja prihajajo v času, ko se pritisk na Izrael znotraj EU stopnjuje. Že julija 2025 so se v institucijah EU vrstili predlogi za delno zamrznitev sporazumov z Izraelom, vključno s programom Horizon, kot odziv na kršitve človekovih pravic in humanitarno krizo. Najnovejša napoved o omejevanju delovanja mednarodnih akterjev dodatno zaostruje odnose med Brusljem in Tel Avivom, saj bi takšna poteza po mnenju komisarjev ohromila oskrbo prebivalstva s hrano in zdravili.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta med srečanjem na Floridi razpravljala o morebitnem vojaškem napadu na Iran v letu 2026. Po navedbah ameriških virov, na katere se sklicuje portal Axios, sta voditelja osrednjo pozornost namenila napredku iranskega jedrskega programa in razvoju balističnih raket, kar Izrael ocenjuje kot neposredno grožnjo svoji varnosti. Netanjahu je Trumpu prenesel zaskrbljenost glede zmogljivosti teheranskega režima, medtem ko je Trump opozoril, da bodo iranska dejanja povzročila resne posledice. Razprava predstavlja nadaljevanje zaostrovanja ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu po Trumpovem povratku v Belo hišo. Medtem ko Izrael išče trdna zagotovila za ameriško podporo pri uničenju iranske jedrske infrastrukture, Trumpova administracija uporablja ostro retoriko za pritisk na Teheran in palestinsko gibanje Hamas. Srečanje potrjuje strateško uskladitev med državama, ki bi lahko vodila do novega kroga destabilizacije v regiji, če se bosta strani odločili za uresničitev vojaških načrtov v prihodnjem letu.

Evropska unija je v sredo ostro opozorila Izrael, da bi napovedana zaustavitev delovanja mednarodnih humanitarnih organizacij v Gazi pomenila blokado življenjsko pomembne pomoči za tamkajšnje prebivalstvo. Izraelske oblasti so napovedale, da bodo nekaterim nevladnim organizacijam, vključno z Zdravniki brez meja (MSF), od četrtka dalje prepovedale delo, če ne bodo izpolnile novih, strožjih pogojev za registracijo in delovanje. Evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib je poudarila, da zakonodaja o registraciji nevladnih organizacij v sedanji obliki ne sme biti implementirana, saj bi to povzročilo katastrofalne posledice v že tako razrušeni regiji. Napetosti med Izraelom in mednarodno skupnostjo so se stopnjevale zaradi novih pogojev, ki jih Izrael postavlja za delo humanitarnih skupin na območju Gaze. Medtem ko Izrael trdi, da gre za vprašanje regulacije in varnosti, humanitarne organizacije opozarjajo, da so novi birokratski in operativni pogoji neizvedljivi in namenjeni oteževanju dostave hrane in zdravil. EU je v odzivu izpostavila, da je dostop do humanitarne pomoči temeljna pravica in da mora Izrael kot okupacijska sila zagotoviti nemoteno delo ekip na terenu. Kriza se dogaja v času, ko mednarodne organizacije že dlje časa poročajo o kritičnem pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin v Gazi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uradno potrdil, da je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predal sporočilo, v katerem zagotavlja, da Izrael ne teži k ponovnemu neposrednemu vojaškemu spopadu z Iranom. Netanjahu je v intervjuju za Fox News pojasnil, da je Putina prosil, naj to informacijo prenese oblastem v Teheranu. Kljub tem diplomatskim zagotovilom pa izraelski mediji še naprej opozarjajo na visoko stopnjo nevarnosti in možnost novega izbruha sovražnosti med državama. Izraelski premier je v izjavi izpostavil, da si Izrael ne želi stopnjevanja razmer, hkrati pa je opomnil na iranske vojaške vaje, ki vključujejo simulacije raketnih napadov na Izrael. Izrazil je upanje, da Iran ne bo sprožil novega napada, medtem ko nekateri analitiki Netanjahujeve poteze označujejo kot del širše psihološke operacije za pripravo na morebitne prihodnje premike. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj se obe strani spopadata z vprašanji varnosti in strateškega odvračanja.

Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je sporočil, da je v severozahodnem delu mesta Gaza zaradi ekstremnih zimskih razmer in pomanjkanja ustreznih bivališč umrl še en otrok. Sedemletni deček Ata Mai je 27. decembra utonil med hudimi poplavami v improviziranem taborišču za notranje razseljene osebe v Sudaniyi. Gre za šesto smrtno žrtev med otroki v tem mesecu, ki je neposredna posledica nevzdržnih življenjskih pogojev, mraza in pomanjkanja varnih zavetišč sredi trajajočega konflikta med Izraelom in Hamasom. Agencija ZN je ob tem izrazila globoko pretresenost nad tragedijo, ki bi jo po njihovih navedbah lahko preprečili. Razmere na območju Gaze so se z nastopom zime in obilnim deževjem dodatno poslabšale, saj uničena infrastruktura ne zmore odvajati vode, družine pa bivajo v neprimernih šotorih. UNICEF opozarja, da so otroci v Gazi izpostavljeni ekstremnim tveganjem, saj kombinacija podhranjenosti, bolezni in mraza resno ogroža njihova življenja. Regionalni direktor UNICEF-a je ponovno pozval k zagotovitvi osnovne varnosti in nujne humanitarne pomoči za najranljivejše skupine prebivalstva.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se v ponedeljek sestala v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta uskladila stališča glede bližnjevzhodne varnostne politike. Trump je med srečanjem Iranu zagrozil s silovitimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoje jedrske zmogljivosti ali program balističnih izstrelkov, ki so bili tarča ameriških in izraelskih napadov že v začetku letošnjega leta. Predsednik ZDA je poudaril, da natančno spremljajo dejavnosti Islamske republike in da ne bodo oklevali pri uporabi strateških bombnikov B-2 za uničenje morebitnih novih lokacij za bogatenje urana. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja razpravljala o usodi krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanje Hamas posvaril pred hudimi posledicami, če se ne bo razorožilo v dogovorjenem roku, hkrati pa je izrazil podporo Netanjahuju pri izvajanju druge faze mirovnega načrta. Kljub preteklim poročilom o nesoglasjih je Trump pohvalil Izrael za izpolnjevanje obveznosti, medtem ko je Netanjahu srečanje označil za izjemno produktivno. Izraelska stran je ob tem Trumpu podelila najvišje civilno odlikovanje, kar se je prvič v zgodovini zgodilo tujemu državljanu. Iran se je na grožnje odzval z napovedjo ostrega in nepredstavljivega povračilnega ukrepa. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da bo Teheran na vsako agresijo odgovoril s silo, medtem ko je Kremelj vse vpletene strani pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti, da bi preprečili izbruh širšega regionalnega konflikta.

Praznovalci po vsem svetu so z novoletnimi praznovanji obeležili konec leta 2025 in vstopili v leto 2026. Preteklo leto so zaznamovali predvsem politični in gospodarski pretresi, med katerimi so izstopale nove trgovinske carine, ki jih je uvedla administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ti ukrepi so močno vplivali na svetovne trgovinske tokove in mednarodne odnose, kar je povzročilo precejšnjo negotovost na finančnih trgih. Poleg gospodarskih vprašanj so leto 2025 zaznamovali tudi ključni geopolitični dogodki, vključno s premirjem v Gazi, ki je prineslo začasno olajšanje v regiji. Kljub temu pa so prizadevanja za dosego trajnega miru v Ukrajini ostala neizpolnjena, saj so se spopadi nadaljevali brez večjega preboja. Svetovna javnost je tako leto 2025 sklenila z mešanimi občutki upanja in skrbi glede stabilnosti v prihodnjem letu.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je izdala uradno sporočilo, v katerem je izrazila sožalje ob domnevni smrti Abuja Obeide, vplivnega tiskovnega predstavnika brigad Al Kasam, ki so vojaško krilo gibanja Hamas. V izjavi so iranske sile poudarile, da smrt Obeide in več drugih borcev palestinskega upora predstavlja simbol stanovitnosti in neomajnosti fronte upora proti Izraelu. Iranski državni mediji so ob tem poročali, da je bila dejavnost Abuja Obeide ključna pri zoperstavljanju izraelski propagandi. Operacije IRGC in njihova javna podpora palestinskim skupinam dodatno zaostrujejo napetosti v regiji Bližnjega vzhoda. Čeprav podrobnosti o okoliščinah domnevne smrti niso bile podrobneje pojasnjene, iranska stran dogodek interpretira kot žrtev za skupni cilj. Takšne izjave služijo utrjevanju vezi znotraj tistega, kar Teheran imenuje os upora, hkrati pa krepijo proticistično retoriko v iranskem javnem prostoru.

Izraelske oblasti so napovedale, da bodo v roku 36 ur ustavile delovanje desetinam mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, ker te naj ne bi izpolnjevale novih strogih pogojev za registracijo. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je ukrep ostro obsodilo in ga označilo za poskus eliminacije prič izraelskih dejanj na palestinskih ozemljih. Po navedbah palestinske strani Izrael s temi ukrepi krši mednarodno pravo in svetovalno mnenje Mednarodnega sodišča (ICJ) o obveznostih okupacijske sile. Odlok vpliva na 37 organizacij, ki zagotavljajo ključno podporo na področjih zdravstva, šolstva, oskrbe z vodo in zaščite otrok. Palestinske oblasti trdijo, da Izrael nima suverenosti nad okupiranim ozemljem in da so te institucije nujne za preživetje prebivalstva, ki se spopada z izzvano lakoto in nenehnimi vojaškimi agresijami. Palestinska stran je mednarodno skupnost in Združene narode pozvala k uvedbi kazenskih ukrepov proti Izraelu zaradi teh »nezakonitih praks« in »piratstva«. Izrael na drugi strani vztraja, da so novi varnostni protokoli nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani oboroženih skupin. Odločitev prihaja v času, ko se humanitarne razmere v Gazi vztrajno slabšajo, mednarodne agencije pa opozarjajo na popoln kolaps oskrbovalnih verig, če bo delovanje nevladnih organizacij dejansko onemogočeno.

Izraelska vojska je v sredo stopnjevala vojaške operacije na več frontah v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, kar je povzročilo nove žrtve med civilisti. V osrednjem in južnem delu Gaze so artilerijske enote in vojaška vozila obstreljevala begunski taborišči Bureij in Maghazi ter območje vzhodno od mesta Khan Younis. Po poročanju palestinskih medijev so bili v napadih ranjeni številni ljudje, med žrtvami pa je bil potrjen tudi otrok, ki je podlegel strelnim ranam na območju Mawasi Rafah pod nadzorom okupacijskih sil. Istočasno so se napetosti stopnjevale na Zahodnem bregu, kjer so izraelske sile južno od Nablusa streljale na vozilo in pri tem ubile 20-letnega palestinskega moškega. V ločenem incidentu severozahodno od Ramale so vojaške enote z uporabo zažigalnih bomb povzročile požar v stanovanjski hiši, medtem ko je Palestinski rdeči polmesec poročal o štirih ranjenih osebah v streljanju na vozilo v istem okolišu. Agresija se je nadaljevala tudi v Deir al-Balahu, kjer je bila v letalskem napadu huje ranjena palestinska ženska.

V iranski prestolnici Teheran in drugih mestih po državi so se razširili protesti, uperjeni proti islamističnemu sistemu, na kar so se oblasti odzvale s prvimi aretacijami. Po poročanju medijev so varnostne sile na univerzi v Teheranu pridržale najmanj štiri študente. Iransko pravosodje je ob tem napovedalo odločno ukrepanje proti vsem oblikam upora in nemirov, medtem ko vlada vztraja pri trditvah o tujem vmešavanju v notranje zadeve države. Napetosti so se dodatno stopnjevale po izjavah izraelske obveščevalne službe Mossad, ki je izrazila podporo protestnikom in zatrdila, da je prisotna na terenu. Teheran, ki Izrael obravnava kot svojega največjega sovražnika, te trditve uporablja kot dokaz za tuji vpliv na destabilizacijo države. Razmere ostajajo zaostrene, saj se protesti kljub grožnjam s strogimi kaznimi ne umirjajo, temveč se širijo v različne družbene sloje.

Iran je preko svojega ambasadorja pri ZN obsodil Trumpove nove grožnje in napovedal oster odgovor na kakršno koli agresijo ZDA ali Izraela. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru napada.

Ameriški predsednik Donald Trump je po ponedeljkovem srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi ponovil ostre grožnje Teheranu. Trump je napovedal, da bodo ZDA ponovno izvedle vojaške napade na Iran, če bo država nadaljevala s svojim balističnim raketnim programom ali poskušala obnoviti civilni jedrski program. Predsednik ZDA trdi, da je iranske jedrske zmogljivosti že onemogočil v korist Izraela, vendar bo ob morebitni obnovi dejavnosti uporabil silo. Poleg opozoril Iranu je Trump pritisnil tudi na gibanje Hamas, ki ga je pozval k razorožitvi in končanju sovražnosti v Gazi. Srečanje med voditeljema je utrdilo tesno zavezništvo med državama, kar je Netanjahu kronal z napovedjo, da bo Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir, najvišje civilno priznanje v državi. Gre za pomemben premik v ameriški bližnjevzhodni politiki, kjer se Trump odkrito postavlja na stran izraelskih varnostnih interesov, medtem ko Iran opozarja na oster odziv, Rusija pa poziva k mednarodni zadržanosti in deeskalaciji razmer.

Združene države Amerike in Izrael sta dosegli dogovor o dvomesečnem časovnem okviru, v katerem se mora palestinsko gibanje Hamas popolnoma razorožiti. Dogovor sta po navedbah diplomatskih virov v ponedeljek na Floridi uskladila ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ta poteza predstavlja ključno fazo v izvajanju mirovnega načrta, ki ga podpirajo ZDA, in hkrati postavlja strog ultimat palestinski strani. Časovni načrt prihaja v obdobju izjemno napetih razmer na terenu, kjer so se v preteklih mesecih kljub deklariranim prekinitvam ognja vrstili kršitve in vojaški incidenti. Izrael vztraja, da je popolna razorožitev Hamasa in drugih militantnih skupin nujen pogoj za dolgoročno stabilnost in prihodnje upravljanje območja Gaze. Hamas je v preteklosti že zavrnil pozive k popolni predaji orožja, namesto tega pa ponujal le zamrznitev oboroževanja ali skladiščenje orožja pod mednarodnim nadzorom, kar pa za izraelsko stran ostaja nesprejemljivo.

Palestinski osrednji statistični urad (PCBS) je objavil podatke, ki kažejo na drastičen upad števila prebivalcev na območju Gaze. Po njihovih navedbah se je v zadnjih dveh letih število prebivalcev zmanjšalo za več kot deset odstotkov, kar pripisujejo predvsem posledicam trajajočih vojaških spopadov in množičnih prisilnih izselitev palestinskega prebivalstva. Poročilo izpostavlja, da so nenehne migracije in visoko število žrtev povzročili demografsko krizo brez primere na tem območju. Analiza statističnega urada poudarja, da je zmanjšanje prebivalstva neposredna posledica stopnjevanja konfliktov, ki so vodili do uničenja stanovanjskih območij in infrastrukture, kar je prebivalce prisililo v zapustitev domov. Razmere se dodatno poslabšujejo zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin in omejenega dostopa do zdravstvene oskrbe, kar vpliva na stopnjo rodnosti in povečuje smrtnost. Statistični podatki odražajo humanitarno stisko, ki jo doživljajo prebivalci Gaze v luči dolgotrajne destabilizacije regije.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je v pogovoru za televizijo Al Jazeera izjavil, da Izrael poskuša izvoziti krizo iz Gaze na območje Afriškega roga. Po njegovih besedah so oblasti v odcepljeni regiji Somaliland sprejele tri ključne pogoje Izraela v zameno za uradno priznanje neodvisnosti. Ti pogoji naj bi vključevali prisilno naselitev palestinskih beguncev, vzpostavitev izraelskega vojaškega oporišča na strateški lokaciji ter pridružitev Somalilanda k Abrahamovim sporazumom za normalizacijo odnosov. Predsednik Mohamud je poudaril, da Izrael s temi potezami zasleduje predvsem nadzor nad ključnimi morskimi potmi v Rdečem morju. Somalijska vlada to razume kot neposreden napad na svojo suverenost in ozemeljsko celovitost, saj Izrael z morebitnim priznanjem Somalilanda legalizira procese, ki so se prej odvijali v tajnosti. Dogajanje dodatno stopnjuje napetosti v regiji, ki je že tako destabilizirana zaradi sporov glede morskih meja in vpliva tujih sil.

Kitajska vlada je izrazila resno zaskrbljenost nad nedavnimi diplomatskimi in strateškimi potezami Izraela v avtonomnih regijah Somaliland in Tajvan. Po poročanju evropskega raziskovalnega inštituta Peking te dejavnosti razume kot neposredno grožnjo svojim strateškim interesom, zlasti v okviru pobude »En pas, ena cesta«. Kitajska stran ocenjuje, da bi izraelsko priznavanje ali krepitev vezi s temi regijami lahko destabilizirala dolgoročne načrte za gospodarsko povezovanje in vplivala na vprašanje suverenosti, ki ga Peking zagovarja v primeru Tajvana. Analitiki opozarjajo, da bi morebitno uradno priznanje Somalilanda s strani Izraela ustvarilo nevaren precedens, ki bi mu lahko sledile tudi druge države, kar bi dodatno zapletlo geopolitično sliko na Afriškem rogu. Kitajska, ki vlaga milijarde v infrastrukturo v tej regiji, vidi takšne premike kot poskus spodkopavanja njenega naraščajočega vpliva v Afriki in Aziji. Izrael se na te navedbe še ni uradno odzval, vendar njegovo delovanje v teh regijah sproža vprašanja o prihodnjih odnosih med Pekingom in Tel Avivom.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.