Kitajska vlada je izrazila resno zaskrbljenost nad nedavnimi diplomatskimi in strateškimi potezami Izraela v avtonomnih regijah Somaliland in Tajvan. Po poročanju evropskega raziskovalnega inštituta Peking te dejavnosti razume kot neposredno grožnjo svojim strateškim interesom, zlasti v okviru pobude »En pas, ena cesta«. Kitajska stran ocenjuje, da bi izraelsko priznavanje ali krepitev vezi s temi regijami lahko destabilizirala dolgoročne načrte za gospodarsko povezovanje in vplivala na vprašanje suverenosti, ki ga Peking zagovarja v primeru Tajvana. Analitiki opozarjajo, da bi morebitno uradno priznanje Somalilanda s strani Izraela ustvarilo nevaren precedens, ki bi mu lahko sledile tudi druge države, kar bi dodatno zapletlo geopolitično sliko na Afriškem rogu. Kitajska, ki vlaga milijarde v infrastrukturo v tej regiji, vidi takšne premike kot poskus spodkopavanja njenega naraščajočega vpliva v Afriki in Aziji. Izrael se na te navedbe še ni uradno odzval, vendar njegovo delovanje v teh regijah sproža vprašanja o prihodnjih odnosih med Pekingom in Tel Avivom.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta v ponedeljek na Floridi opravila ključne pogovore o prihodnosti Bližnjega vzhoda. Trump je Iranu zagrozil z novimi, uničujočimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoj jedrski program ali raketni arzenal. Izjavil je, da ZDA natančno vedo, kje se nahajajo ključni iranski objekti, in opozoril, da ne bo okleval z uporabo strateških bombnikov B-2, če se bo to izkazalo za potrebno. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je iranski predsednik Masoud Pezeshkian razglasil »popolno vojno« proti Zahodu in obljubil oster odgovor na vsako morebitno agresijo. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja obravnavala tudi drugo fazo krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanju Hamas postavil ultimat za razorožitev, v nasprotnem primeru pa zagrozil s hudimi posledicami. Kljub poročilom o trenjih med Washingtonom in Tel Avivom glede hitrosti mirovnega procesa, sta voditelja pokazala enotno fronto. Netanjahu je srečanje označil za izjemno produktivno in Trumpu podelil najvišje izraelsko civilno odlikovanje. Ob robu srečanja je Trump spodbudil Izrael tudi k diplomaciji z novim sirskim vodstvom, kar nakazuje na morebitno preoblikovanje regionalnih zavezništev pod ameriškim pokroviteljstvom.

Prebivalci Gaze so leto 2025 zaključili v znamenju globoke izčrpanosti, žalovanja in krhkega upanja na konec dolgotrajne humanitarne katastrofe. Po dveh letih intenzivnih spopadov, ki so se začeli oktobra 2023, ostaja velik del infrastrukture v ruševinah, oskrba z električno energijo pa je pomanjkljiva. Več sto tisoč ljudi še vedno biva v zasilnih šotorih, potem ko so bili zaradi nasilja večkrat prisiljeni zapustiti svoje domove. Dnevno življenje v palestinski enklavi ostaja omejeno na boj za osnovno preživetje v okolju, ki so ga zaznamovali nenehni premiki prebivalstva in uničenje. Lokalni poročevalci leto 2025 opisujejo kot obdobje, v katerem se je čas za Palestince zgostil; preživeli so grozote, ki bi običajno zaznamovale več desetletij. Čeprav so po nekaterih poročilih veljale prekinitve ognja, ki so nekaterim omogočile vrnitev v uničena mesta, kot je Gaza City, so se prebivalci spopadali z občutki vrnitve v preteklost, v čase prejšnjih razlastitev, hkrati pa so iskali pot v negotovo prihodnost. Strah in negotovost ob vstopu v leto 2026 ostajata prevladujoča občutka med civilnim prebivalstvom, ki si želi predvsem trajne stabilnosti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v intervjuju za ameriško mrežo Fox News ostro opozoril Iran pred nadaljevanjem proizvodnje balističnih raket in oživljanjem jedrskega programa. Netanjahu je poudaril, da bo Izrael v primeru iranskih dejavnosti ponovno ukrepal z vojaško silo, podobno kot v junijski operaciji. Po njegovih besedah Teheran že poskuša ponovno vzpostaviti ključne zmogljivosti, zato je pozval k strožjemu nadzoru in večjemu številu mednarodnih inšpekcij glede bogatenja urana. Izraelski premier je zatrdil, da si njegova država ne želi stopnjevanja napetosti, vendar bo delovala brez omejitev, če bodo ogroženi njeni varnostni interesi. Opozorilo prihaja v času povečanih regionalnih napetosti, kjer Izrael vztraja pri popolni opustitvi iranskih jedrskih ambicij. Netanjahu je poudaril, da so bili dosedanji ukrepi izraelskih in zavezniških sil uspešni pri onemogočanju iranskega vojaškega programa, vendar nevarnost ostaja realna.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da mirovni načrt za območje Gaze, ki ga predlagajo Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ne more napredovati brez popolne razorožitve palestinskega gibanja Hamas. Netanjahu je opozoril, da organizacija še vedno razpolaga z obsežnim arzenalom, vključno z več deset tisoč avtomatskimi puškami kalašnikov, in nadzoruje stotine kilometrov podzemnih predorov, kar po njegovem mnenju predstavlja neposredno grožnjo varnosti. Izraelska stran ocenjuje, da ima Hamas kljub dolgotrajnim vojaškim operacijam še vedno približno 20.000 oboroženih pripadnikov. Netanjahu je izpostavil, da je treba Hamasu odvzeti vseh 60.000 jurišnih pušk, ki naj bi jih gibanje še vedno posedovalo. Čeprav je premier nakazal, da bi bilo treba dati priložnost drugi fazi ameriškega mirovnega načrta, ostaja skeptičen glede pripravljenosti Hamasa na prostovoljno predajo orožja in uničenje tunelske infrastrukture. Ta stališča dodatno zapletajo že tako krhka pogajanja o trajni prekinitvi ognja in prihodnji ureditvi enklave.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pogovoru za ameriško televizijo Fox News izjavil, da Izrael ne teži k dodatnemu zaostrovanju odnosov s Teheranom, vendar je hkrati ostro posvaril pred morebitnimi novimi raketnimi napadi. Netanjahu je poudaril, da bi morebitno nadaljevanje iranskih napadov na Izrael privedlo do nepredvidljivih posledic za islamsko republiko. Njegove izjave prihajajo v času, ko Izrael pozorno spremlja iranske poskuse obnove obratov za proizvodnjo raketnih sistemov. Premier je v intervjuju posebej izpostavil pretekle operacije, vključno z uničenjem jedrskega objekta Fordo, ki so bile izvedene ob podpori ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je pozval Iran, naj se vzdrži napak, ki bi lahko sprožile silovit izraelski odziv. Kljub trditvam o prizadevanjih za stabilnost, so diplomatske aktivnosti in nedavne napovedi srečanj z ameriškim vrhom nakazale na priprave Izraela na dolgoročno nevtralizacijo iranskih vojaških zmogljivosti, kar ohranja visoko stopnjo negotovosti v regiji.

Po novih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem napadu na Iran v primeru poskusov ponovne oborožitve, so iranski uradniki napovedali takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnegakoli napada ZDA ali Izraela. Iranski ambasador pri ZN je Trumpove grožnje obsodil v pismu Varnostnemu svetu ZN.

Iran je razglasil izredne razmere, potem ko je predsednik Masoud Pezeshkian napovedal »popolno vojno« proti Združenim državam Amerike, Evropi in Izraelu. Odločitev je sprožila val protestov v Teheranu in drugih večjih mestih, kjer so se protestniki spopadli z iransko revolucionarno gardo. Po navedbah opozicijskih virov so varnostne sile uporabile solzivec in palice, da bi zatrle upore, vendar so bili v nekaterih predelih prisiljeni k umiku. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi napovedi Teherana o pospešeni obnovi jedrskih zmogljivosti. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost nad dogajanjem in pozvala izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnje stopnjevanje konflikta. Moskva se je odzvala predvsem na izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja med njegovim obiskom v ZDA, kjer je razpravljal o potencialnih novih vojaških napadih na Iran. Hkrati izraelski mediji poročajo o domnevni iranski infiltraciji v najbolj občutljive vojaške in varnostne objekte v Izraelu, kar še dodatno povečuje negotovost v regiji. Analitiki ocenjujejo, da so bojeviti toni iranskega predsednika namenjeni destabilizaciji srečanj med Donaldom Trumpom in izraelskim vrhom. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj Iran kljub notranjim nemirom in gospodarskim težavam vztraja pri svoji agresivni zunanjepolitični drži, medtem ko Izrael pripravlja načrte za morebitno vojaško nevtralizacijo iranske jedrske grožnje.

Izraelske oblasti so sprejele odločitev o prepovedi delovanja 37 mednarodnih nevladnih organizacij na območju Gaze, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2026. Evropska unija in Združeni narodi so ostro obsodili to potezo in opozorili, da bo prekinitev humanitarnih dejavnosti povzročila katastrofalne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je že zdaj v kritičnem stanju. James Smith, zdravnik nujne medicinske pomoči, je poudaril, da bo ukinitev pomoči neposredno ogrozila življenja tisočev civilistov, saj te organizacije zagotavljajo nujno oskrbo s hrano, vodo in medicinskimi pripomočki. Napovedana prepoved prihaja v času, ko se humanitarne razmere na terenu drastično slabšajo, mednarodna skupnost pa Izrael opozarja, da s tem dejanjem blokira nujno pomoč, ki rešuje življenja. Kritiki trdijo, da Izrael humanitarno pomoč uporablja kot politično in vojaško orodje pritiska. Odločitev o izgonu dobrodelnih organizacij sledi dolgotrajnim napetostim in vojaškim operacijam, ki so že povzročile skoraj popoln propad lokalne infrastrukture in zdravstvenega sistema v Gazi.

Izraelska vlada je odredila izgon 37 nevladnih organizacij z območja Gaze, med katerimi je tudi priznana mednarodna skupina Zdravniki brez meja (MSF). Tel Aviv te organizacije obtožuje izkoriščanja humanitarnih okvirov za teroristične namene, kar MSF in druge prizadete skupine ostro zanikajo. Odločitev o izgonu prihaja v času kritične humanitarne krize, ko po podatkih Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) več kot 1,6 milijona prebivalcev Gaze trpi zaradi hude lakote in pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin. Adnan Abu Hasna, tiskovni predstavnik UNRWA, je opozoril, da izraelska vojska še naprej blokira ključne poti za dostavo hrane in zdravil, kar razmere na terenu spreminja v humanitarno katastrofo nepredstavljivih razsežnosti. Izgon organizacije Zdravniki brez meja, ki v Gazi zagotavlja nujno medicinsko pomoč za približno pol milijona ljudi, bo po mnenju humanitarnih delavcev še dodatno ohromil že tako sesut zdravstveni sistem. Medtem ko Izrael trdi, da so ukrepi nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in preprečevanje delovanja Hamasa, mednarodne opazovalce skrbi, da gre za načrtno onemogočanje pomoči civilnemu prebivalstvu. Odločitev o prekinitvi sodelovanja s tujimi nevladnimi organizacijami sovpada z zaostrovanjem vojaških operacij in nadaljnjim omejevanjem gibanja na območju Gaze, kar povečuje tveganje za množično obolevnost in smrtnost zaradi podhranjenosti.

Po poročanju nemških medijev naj bi ZDA in Izrael dosegla dogovor o dvomesečnem roku za razorožitev Hamasa. Novi spopadi ogrožajo dogovorjeno premirje, kljub temu pa naj bi se strani načeloma že sporazumeli o prvih točkah mirovnega načrta.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je ostro odzval na zadnje grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o obnovitvi letalskih napadov na državo. Pezeškian je poudaril, da bo Iran na vsakršno obliko agresije odgovoril s silovitim in odvračilnim ukrepom, ki ga bodo napadalci obžalovali. Napetosti so se stopnjevale, ko je Trump obljubil podporo morebitnim izraelskim napadom na iranske cilje, če Teheran ne bo sprejel pogojev novega jedrskega dogovora. Iran je ob tem pozval mednarodno skupnost k obsodbi ameriških vojnih groženj, ki jih označuje za hudo in eksplicitno kršitev mednarodnega prava. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih je ponovil stališče Teherana, da se bo država odločno branila pred vsakršno ponovno agresijo. Iranske oblasti vztrajajo, da so njihove jedrske dejavnosti in obrambne zmogljivosti namenjene izključno mirnodobnim in varovalnim namenom, medtem ko Trumpov pritisk interpretirajo kot politiko zatiranja.

Izraelsko zunanje ministrstvo je v torek sporočilo, da bo z novim letom preklicalo dovoljenja za delo 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, ki delujejo v Gazi in na Zahodnem bregu. Izrael odločitev utemeljuje s trditvijo, da te organizacije niso izpolnile novih, strožjih pravil za registracijo. Med prizadetimi subjekti, ki morajo svoje dejavnosti prekiniti v roku 60 dni, sta tudi ugledni organizaciji Zdravniki brez meja (MSF) in ActionAid ter Danski svet za begunce (DRC). Ukrep bo neposredno vplival na dostavo nujne pomoči civilnemu prebivalstvu, saj so omenjene organizacije ključne pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe in osnovnih življenjskih potrebščin. Med uslužbenci, ki jih bo ta prepoved prizadela, je tudi slovenski humanitarec Nick Vovk, zaposlen pri Danskem svetu za begunce. Odločitev izraelskih oblasti prihaja v času, ko mednarodna skupnost vse glasneje opozarja na nevzdržne humanitarne razmere na območju Gaze in omejevanje dostopa do pomoči.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je med srečanjem s somalijskim kolegom Hassanom Sheikhom Mohamudom v Istanbulu ostro obsodil odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda. Erdogan je potezo označil za nelegitimno in nesprejemljivo ter opozoril, da takšno dejanje ogroža stabilnost na celotnem Afriškem rogu. Poudaril je zavezanost Turčije k ohranjanju ozemeljske celovitosti in suverenosti Somalije, pri čemer je izraelsko vmešavanje označil za kršitev mednarodnih norm. Ob robu diplomatskih pogovorov je Erdogan napovedal tudi ambiciozen načrt za vzpostavitev turškega vesoljskega izstrelišča na ozemlju Somalije. Projekt temelji na nedavno podpisanih sporazumih o poglobitvi obrambnega in tehnološkega sodelovanja med državama. Ankara s tem korakom utrjuje svojo strateško prisotnost v regiji, kjer že vrsto let deluje kot ključna zaveznica centralne somalijske vlade v Mogadišu, hkrati pa širi svoj vpliv na področje vesoljske tehnologije.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi izjavil, da bo poskušal hitro sprožiti drugo fazo mirovnega načrta za Gazo. Kot osrednji pogoj za uresničitev tega načrta in začetek obnove območja je izpostavil popolno razorožitev gibanja Hamas. Trump je poudaril, da se mora proces začeti takoj, ko bo to mogoče, vendar ostaja neomajen pri zahtevi po odstranitvi orožja s strani militantne skupine. Druga faza predvidenega načrta vključuje popoln umik izraelskih sil z območja Gaze, omenjeno razorožitev Hamasa, začetek obsežne infrastrukturne obnove ter vzpostavitev prehodnih organov upravljanja. Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi je od oktobra 2023 število smrtnih žrtev v konfliktu naraslo na več kot 71.000, medtem ko je ranjenih čez 171.000 oseb. Medtem ko Trump napoveduje hitre rešitve, razmere na terenu ostajajo kritične, saj so pretekle zahteve po razorožitvi vedno naletele na odločen odpor palestinske strani. Ob robu diplomatskih dogajanj poročila iz jugovzhodne Azije navajajo nove lokalne predpise v Kambodži, kjer so na priljubljenem turističnem območju Kampi prepovedali uporabo velikih zvočnikov in povzročanje hrupa z glasbo. Hkrati iz Mjanmara prihajajo poročila o novoletnem vzdušju sredi zaostrenih razmer, ki jih zaznamujejo vojaške aretacije kulturnikov, vključno z igralko Pway Pway.

Savdska Arabija in Združeni arabski emirati (ZAE) se spopadata z vse večjimi diplomatskimi in strateškimi razhajanji, ki po mnenju analitikov ogrožajo stabilnost Sveta za sodelovanje v Zalivu. Glavno jabolko spora ostaja konflikt v Jemnu, kjer Rijad obtožuje Abu Dabi delovanja v nasprotju s savdskimi interesi in neposrednega ogrožanja prizadevanj za umiritev razmer. Savdska Arabija je svoji sosedi celo zagrozila z neposrednim odzivom na vojaške premike sil, ki jih podpirajo ZAE na jugovzhodu Jemna. Analitiki opozarjajo, da bi lahko odprt spor med ključnima zaveznicama v regiji najbolj koristil Združenim državam Amerike in Izraelu, predvsem preko novih pogodb za prodajo orožja. Hkrati ti spori otežujejo prizadevanja Washingtona za obvladovanje iranskega jedrskega vprašanja, saj razkol znotraj arabske koalicije slabi enotno diplomatsko fronto. Nekateri opazovalci celo trdijo, da so trenutne dejavnosti ZAE vse bolj usklajene z interesi Tel Aviva, kar še dodatno poglablja nezaupanje med zalivskimi monarhijami.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je v nedavnih izjavah poudaril, da si Tel Aviv ne želi stopnjevanja napetosti z Iranom, vendar je hkrati opozoril na morebitne posledice v primeru napada. Netanjahu je zatrdil, da mora Teheran sprejeti realnost, po kateri ne bi smel imeti zmogljivosti za bogatenje urana, kar ostaja ena glavnih točk spora med državama. Kljub navedbam o želji po deeskalaciji je izraelski premier izdal ostro opozorilo, da bodo posledice za Iran katastrofalne, če se bo ta odločil za napad na Izrael. Izjave prihajajo v času povečanih regionalnih tveganj, kjer Izrael poskuša uveljaviti svoja varnostna stališča glede iranskega jedrskega programa in vpliva na Bližnjem vzhodu. Netanjahujeva retorika odraža previdno ravnovesje med diplomacijo in neposrednimi grožnjami z vojaškim odgovorom.

Račun na družbenem omrežju X v perzijskem jeziku, ki trdi, da predstavlja izraelsko obveščevalno službo Mossad, je v ponedeljek javno pozval k protestom v Iranu. V objavi je bilo namigovano, da ima izraelska agencija na terenu prisotne svoje operativce, ki sodelujejo pri demonstracijah. Poziv se je pojavil v času, ko se Iran spopada s hudo gospodarsko krizo, ki so jo sprožili visoka inflacija, strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute in zaostrene sankcije Združenih držav Amerike. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so v Teheranu in drugih delih države izbruhnili protesti, na katere se je odzval tudi iranski predsednik Masoud Pezeshkian. Ta je sprejel odstop guvernerja centralne banke in napovedal nujne reforme denarnega ter bančnega sistema za zaščito kupne moči prebivalstva. Izraelski mediji omenjeni profil na omrežju X obravnavajo kot uradno glasilo Mossada, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama v regiji.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je poudaril, da je oblikovanje nove vlade v Gazi v prihodnjem letu mogoče le pod pogojem popolne razorožitve gibanja Hamas. Po njegovih besedah je to nujen korak za zagotovitev stabilnosti in uspešne prihodnosti palestinske enklave. Netanjahu je pojasnil, da bi razorožitev lahko izvedle bodisi mednarodne sile bodisi drugi ustrezni mehanizmi, ki bi preprečili nadaljnje vojaške dejavnosti skupine. Izraelski premier verjame, da bi Gazza po odstranitvi vojaške grožnje Hamasa lahko stopila na pot gospodarskega in političnega okrevanja. Izjave prihajajo v času povečanih prizadevanj za stabilizacijo regije, vendar Netanjahu vztraja pri trdem stališču glede varnostnih zagotovil. Njegove besede nakazujejo na pričakovanje ključnih sprememb v upravljanju Gaze v prihajajočem letu, pod pogojem, da se vprašanje oborožitve radikalnih skupin razreši.