Savdska Arabija in Združeni arabski emirati (ZAE) se spopadata z vse večjimi diplomatskimi in strateškimi razhajanji, ki po mnenju analitikov ogrožajo stabilnost Sveta za sodelovanje v Zalivu. Glavno jabolko spora ostaja konflikt v Jemnu, kjer Rijad obtožuje Abu Dabi delovanja v nasprotju s savdskimi interesi in neposrednega ogrožanja prizadevanj za umiritev razmer. Savdska Arabija je svoji sosedi celo zagrozila z neposrednim odzivom na vojaške premike sil, ki jih podpirajo ZAE na jugovzhodu Jemna. Analitiki opozarjajo, da bi lahko odprt spor med ključnima zaveznicama v regiji najbolj koristil Združenim državam Amerike in Izraelu, predvsem preko novih pogodb za prodajo orožja. Hkrati ti spori otežujejo prizadevanja Washingtona za obvladovanje iranskega jedrskega vprašanja, saj razkol znotraj arabske koalicije slabi enotno diplomatsko fronto. Nekateri opazovalci celo trdijo, da so trenutne dejavnosti ZAE vse bolj usklajene z interesi Tel Aviva, kar še dodatno poglablja nezaupanje med zalivskimi monarhijami.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je v nedavnih izjavah poudaril, da si Tel Aviv ne želi stopnjevanja napetosti z Iranom, vendar je hkrati opozoril na morebitne posledice v primeru napada. Netanjahu je zatrdil, da mora Teheran sprejeti realnost, po kateri ne bi smel imeti zmogljivosti za bogatenje urana, kar ostaja ena glavnih točk spora med državama. Kljub navedbam o želji po deeskalaciji je izraelski premier izdal ostro opozorilo, da bodo posledice za Iran katastrofalne, če se bo ta odločil za napad na Izrael. Izjave prihajajo v času povečanih regionalnih tveganj, kjer Izrael poskuša uveljaviti svoja varnostna stališča glede iranskega jedrskega programa in vpliva na Bližnjem vzhodu. Netanjahujeva retorika odraža previdno ravnovesje med diplomacijo in neposrednimi grožnjami z vojaškim odgovorom.

Račun na družbenem omrežju X v perzijskem jeziku, ki trdi, da predstavlja izraelsko obveščevalno službo Mossad, je v ponedeljek javno pozval k protestom v Iranu. V objavi je bilo namigovano, da ima izraelska agencija na terenu prisotne svoje operativce, ki sodelujejo pri demonstracijah. Poziv se je pojavil v času, ko se Iran spopada s hudo gospodarsko krizo, ki so jo sprožili visoka inflacija, strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute in zaostrene sankcije Združenih držav Amerike. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so v Teheranu in drugih delih države izbruhnili protesti, na katere se je odzval tudi iranski predsednik Masoud Pezeshkian. Ta je sprejel odstop guvernerja centralne banke in napovedal nujne reforme denarnega ter bančnega sistema za zaščito kupne moči prebivalstva. Izraelski mediji omenjeni profil na omrežju X obravnavajo kot uradno glasilo Mossada, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama v regiji.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je poudaril, da je oblikovanje nove vlade v Gazi v prihodnjem letu mogoče le pod pogojem popolne razorožitve gibanja Hamas. Po njegovih besedah je to nujen korak za zagotovitev stabilnosti in uspešne prihodnosti palestinske enklave. Netanjahu je pojasnil, da bi razorožitev lahko izvedle bodisi mednarodne sile bodisi drugi ustrezni mehanizmi, ki bi preprečili nadaljnje vojaške dejavnosti skupine. Izraelski premier verjame, da bi Gazza po odstranitvi vojaške grožnje Hamasa lahko stopila na pot gospodarskega in političnega okrevanja. Izjave prihajajo v času povečanih prizadevanj za stabilizacijo regije, vendar Netanjahu vztraja pri trdem stališču glede varnostnih zagotovil. Njegove besede nakazujejo na pričakovanje ključnih sprememb v upravljanju Gaze v prihajajočem letu, pod pogojem, da se vprašanje oborožitve radikalnih skupin razreši.

Izraelska vlada je po poročanju tujih medijev uradno zaprosila administracijo Združenih držav Amerike, naj iz načrtovanega mirovnega sveta predsednika Donalda Trumpa za Gazo izključi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Izrael naj bi po navedbah vira, na katerega se sklicuje časnik Jerusalem Post, izvajal močan diplomatski pritisk na Washington, da bi preprečil sodelovanje Turčije pri oblikovanju prihodnje ureditve v Gazi. Izraelska stran svojo zahtevo utemeljuje z zaostrenimi odnosi s Turčijo in Erdoganovo kritično držo do izraelskih vojaških operacij. Ta poteza kaže na poglobljen diplomatski spor med državama, ki se je dodatno zaostril zaradi obtožb o kršitvah premirja in neusklajenih pogledov na povojno obnovo ter varnostno ureditev palestinske enklave. Odločitev Washingtona glede sestave mirovnega telesa bo ključna za nadaljnji potek pogajanj v regiji.

V bližini mesta Nablus na okupiranem Zahodnem bregu so izraelske vojaške sile danes streljale na vozilo, pri čemer je bil ubit 20-letni palestinski državljan. Po poročilih lokalnih virov je bilo v incidentu poleg smrtne žrtve ranjenih še več drugih oseb. Izraelske sile so ogenj odprle na območju južno od Nablusa, ki ostaja eno izmed žarišč napetosti v regiji. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja nasilja na tem območju, kjer redno prihaja do spopadov med izraelsko vojsko in lokalnim prebivalstvom. Identiteta žrtve je bila potrjena s strani palestinskih zdravstvenih oblasti, ki so sporočile, da je mladenič podlegel poškodbam takoj po streljanju. Podrobnosti o morebitnih vzrokih za uporabo strelnega orožja s strani vojske v tem specifičnem primeru še niso v celoti pojasnjene, vendar so tovrstni incidenti v zadnjem obdobju postali del vsakdana na okupiranih ozemljih.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v sredo zjutraj ponovno izpostavil svoja stališča glede iranskega jedrskega programa in zahteval, da se ves obogateni uran odstrani iz države. V svojem nagovoru je poudaril, da si Izrael ne želi zaostrovanja napetosti s Teheranom, vendar je hkrati izdal ostro opozorilo. Po njegovih besedah ostaja usoda morebitnih prihodnjih dogodkov nejasna, če bi Iran ponovno začel z grožnjami ali napadi na Izrael. Izjave prihajajo v času povečanih regionalnih trenj in mednarodnih prizadevanj za nadzor nad jedrskimi dejavnostmi v regiji. Netanjahu je iranski program označil za neposredno grožnjo in vztrajal, da Teheran ne bi smel imeti zmogljivosti za bogatenje urana. Čeprav je premier poudaril obrambno držo Izraela, njegovi komentarji odražajo dolgotrajno politiko preprečevanja kakršne koli možnosti, da bi Iran razvil jedrsko orožje. Diplomatski krogi te izjave interpretirajo kot pritisk na mednarodno skupnost, naj zavzame strožje stališče do iranskih jedrskih ambicij.

V okolici novozgrajenega izraelskega vojaškega oporišča na območju Tele Al-Hamams znotraj libanonskega ozemlja so včeraj odjeknile tri močne eksplozije. Po navedbah lokalnih medijev in tiskovnih agencij so bili napadi usmerjeni na strateško točko, kjer so izraelske sile pred kratkim vzpostavile svojo prisotnost. Poročila o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi na sami infrastrukturi oporišča za zdaj še niso uradno potrjena, vendar dogodek stopnjuje napetosti na obmejnem območju med državama. Incident predstavlja nadaljevanje čezmejnega nasilja, ki se v regiji stopnjuje v zadnjih mesecih. Izraelska vojska se na poročila o eksplozijah še ni uradno odzvala, medtem ko libanonski viri navajajo, da gre za neposreden odziv na prisotnost tujih sil na njihovem ozemlju. Razmere na južni meji Libanona ostajajo nestabilne, saj obe strani krepita svoje vojaške zmogljivosti in opazovalne postojanke vzdolž razmejitvene črte.

Ameriški tehnološki velikan Nvidia se po poročanju izraelskega finančnega dnevnika Calcalist dogovarja za nakup izraelskega zagonskega podjetja AI21 Labs. Vrednost potencialnega prevzema se ocenjuje na približno tri milijarde ameriških dolarjev, kar bi pomenilo znatno povečanje vrednosti podjetja, ki je bilo leta 2023 ocenjeno na 1,4 milijarde dolarjev. S tem korakom želi Nvidia okrepiti svoj položaj na področju generativne umetne inteligence in pridobiti visoko izobražene strokovnjake s tega področja. AI21 Labs velja za enega glavnih konkurentov podjetja OpenAI, saj razvija lastne velike jezikovne modele serije Jurassic. Nvidia, ki že zdaj obvladuje večinski tržni delež strojne opreme za umetno inteligenco, bi z nakupom pridobila ključno programsko opremo in razvojno ekipo. Pogajanja so po navedbah virov v globoki fazi, čeprav uradne potrditve s strani vpletenih podjetij še ni. Ta prevzem bi bil eden največjih v zgodovini izraelske tehnološke industrije in bi dodatno utrdil prevlado Nvidie v globalnem ekosistemu umetne inteligence.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je opozoril Izrael pred prisotnostjo v Somalilandu in ga obtožil, da namerava prisilno preseliti Palestince v to odcepljeno regijo. Predsednik je tudi dejal, da Izrael izvaja tajne obiske v Somalilandu. Po poročilih naj bi Somaliland v zameno za priznanje s strani Izraela privolil v sprejem razseljenih prebivalcev Gaze.

Na območju Gaze se humanitarna kriza stopnjuje do nepredstavljivih razsežnosti, saj je po najnovejših podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje število ubitih ali ranjenih Palestincev preseglo 239.000. Razmere so kritične predvsem zaradi akutnega pomanjkanja hrane; po navedbah Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) se z nevarno stopnjo lakote sooča že 1,6 milijona prebivalcev. Izraelska vojska naj bi po poročilih humanitarnih organizacij še naprej blokirala ključne dobave nujne pomoči, kar razmere na terenu še dodatno poslabšuje. Poleg neposrednih žrtev spopadov zdravstveni delavci opozarjajo na dolgoročne posledice za prebivalstvo. V zadnjem letu so zabeležili drastičen porast števila spontanih splavov in kar 40-odstoten upad števila novorojenih otrok, kar direktor zdravstvenega ministrstva v Gazi, Munir Al-Bursh, označuje za srhljiv indikator razpadajočega zdravstvenega sistema. Kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja se nasilje nadaljuje; v zadnjih napadih na mesto Gaza je bila ubita palestinska deklica, dve osebi pa sta bili ranjeni. Medtem ko mednarodna skupnost stopnjuje pritiske, se Nova Zelandija ni pridružila zadnji mednarodni izjavi, ki opozarja na hitro slabšanje humanitarnih razmer.

Palestinsko gibanje Hamas je v uradni izjavi potrdilo smrt petih svojih visokih predstavnikov, ki so bili ubiti med spopadi na območju Gaze. Med potrjenimi žrtvami sta ključna vojaška osebnost Mohamed al-Sinvar, brat nekdanjega vrhovnega vodje Jahje al-Sinvarja, ter prepoznavni tiskovni predstavnik gibanja Hutajfa al-Kahlot, širši javnosti znan pod psevdonimom Abu Obeida. Smrt Abuja Obeide, ki je bil zaradi svojih nastopov z zakritim obrazom eden najbolj prepoznavnih obrazov Hamasa, je bila predmet ugibanj že več mesecev, vendar je skupina šele zdaj uradno priznala njegovo izgubo. Hamas je ob tem napovedal nadaljevanje oboroženega upora proti Izraelu. Potrditev teh smrti predstavlja pomemben udarec vodstveni strukturi gibanja, saj so bili vpleteni posamezniki ključni za operativno vodenje in propagandne dejavnosti skupine v tekočem konfliktu.

Spominski center Yad Vashem načrtuje odprtje novega izobraževalnega središča v Nemčiji, ki bo namenjeno poglobitvi razumevanja holokavsta skozi osebne zgodbe žrtev. Projekt se osredotoča na zapolnitev vrzeli v nemški kulturi spominjanja, pri čemer bo poudarek na glasovih tistih, ki so trpeli pod nacističnim režimom. Pobuda prihaja v času, ko se v Evropi krepi potreba po sistematičnem izobraževanju o zgodovinskih grozodejstvih. Novi center ne bo služil zgolj kot arhiv, temveč kot dinamičen prostor za izobraževanje mladih generacij in strokovnjakov. Z uporabo osebnih pričevanj in dokumentov nameravajo snovalci približati zgodovinsko resnico širši javnosti in preprečiti potvarjanje dejstev. Projekt predstavlja pomemben korak v sodelovanju med izraelsko institucijo in nemškimi izobraževalnimi oblastmi.

Pentagon je Boeingu dodelil 8,6 milijarde dolarjev vredno pogodbo za program F-15 Israel. Obvestilo o pogodbi, ki ga je izdalo ameriško obrambno ministrstvo, potrjuje proizvodnjo in dobavo 25 lovskih letal F-15IA za Izrael. Pogodba je bila sklenjena po srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Iran je napovedal oster odgovor na morebitne napade, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump podprl morebitne izraelske udare, če Teheran zavrne nov jedrski sporazum. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril na nepremišljene grožnje ZDA. Rusija je izrazila zaskrbljenost nad Trumpovimi izjavami. Iranski ambasador pri ZN je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil grožnje.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News izjavil, da Iran ponovno vzpostavlja proizvodnjo balističnih raket in oživlja svoj jedrski program. Po njegovih besedah so te dejavnosti Teherana neposredno povezane z vzroki, ki so junija 2025 privedli do dvanajstdnevne vojne med Izraelom in Iranom. Netanjahu je poudaril, da Izrael pozorno spremlja dejanja islamske republike, ki naj bi ponovno krepila svoje vojaške zmogljivosti kljub preteklim vojaškim posredovanjem. Izraelski premier je svoje opozorilo utemeljil s podatki o obnovi objektov, ki so bili tarča napadov v preteklosti. Po njegovih navedbah Teheran ne kaže znakov opuščanja svojih ambicij na področju raketne tehnologije dolgega dosega, kar v regiji znova stopnjuje napetosti. Izraelska stran ob tem opozarja na potrebo po mednarodni pozornosti in odločnem ukrepanju, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo Bližnjega vzhoda.

Socialna varnost se je znašla v težavah pod Trumpovo upravo. Trumpova administracija naj bi vsaki ameriški zvezni državi namenila med 147 in 281 milijoni dolarjev za podeželsko zdravstvo v letu 2026. Lara Trump je podprla idejo o uvedbi obveznega enoletnega vojaškega roka za vsakega Američana.

Izraelska vlada je napovedala, da bo v roku 36 ur prepovedala delovanje več deset humanitarnim organizacijam na območju Gaze, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF), Oxfam in International Rescue Committee. Odločitev temelji na novih, strogih zahtevah po posredovanju osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, ki jih organizacije niso izpolnile. Ta ukrep prihaja v času kritičnih humanitarnih razmer, ko deset držav svari pred neizmernim trpljenjem civilnega prebivalstva. Hkrati je Svetovni svet cerkva pozval Evropsko unijo k uvedbi sankcij in embarga na orožje proti Izraelu. Predstavniki sveta so izrazili zgroženost nad spiralno nasilja in humanitarno katastrofo, ki je povzročila množično razseljevanje ter širjenje lakote in bolezni. Poudarili so, da trenutne razmere izvirajo iz desetletja trajajoče okupacije in blokade, ter pozvali k mednarodni odgovornosti za zaščito palestinskih civilistov. Izgon ključnih nevladnih organizacij bi lahko popolnoma ohromil dostavo pomoči v uničeno enklavo.

Iran je zagrozil z ostrim in takojšnjim odgovorom na vsakršno agresijo ZDA ali Izraela, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ponovil grožnje z novimi napadi, če bo Teheran obnovil svoj jedrski ali raketni program. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da se bo Iran ostro odzval na vsak napad.

Iransko politično vodstvo se je ostro odzvalo na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vojaškimi napadi. Teheran je sporočil, da bodo morebitni agresorji svoja dejanja obžalovali, obenem pa poudaril, da država za razvoj svojega obrambnega in raketnega programa ne potrebuje dovoljenja nobene tuje sile. Napetosti med državama so se stopnjevale po Trumpovi napovedi možnosti napada na iransko ozemlje, kar je po mnenju opazovalcev nevarno približalo regijo novi eskalaciji nasilja. Iranski uradniki so v izjavi za javnost pojasnili, da njihovo oboroževanje služi izključno obrambnim namenom, vendar pa na vsako provokacijo obljubljajo odločen odgovor. Trenutni spor je neposredno povezan s predhodnimi ameriškimi grožnjami glede uničenja iranskega jedrskega programa in obtožbami Washingtona o nezakonitem bogatenju urana. Situacija ostaja izjemno napeta, saj nobena od strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje, kar povečuje tveganje za neposredni spopad, ki bi lahko vključeval tudi regionalne zaveznike, zlasti Izrael.