Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu mandata povzročil diplomatski spor z Izraelom, ko je preklical izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa glede opredelitve antisemitizma. Mamdani je odpravil sprejeto definicijo Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA), ki je kritiko države Izrael oziroma anticionizem v določenih primerih enačila z antisemitizmom. Izraelska vlada je potezo ostro obsodila in novemu županu očitala spodbujanje sovraštva do Judov. Odločitev predstavlja popoln preobrat v politiki največjega ameriškega mesta, saj je prejšnji župan Adams v zadnjih 15 mesecih sprejel vrsto ukrepov za zaščito judovske skupnosti in omejevanje gibanja BDS (bojkot, dezinvesticije in sankcije). Mamdani, ki je v svoji kampanji napovedal tovrstne spremembe, trdi, da je treba ločiti med legitimno politično kritiko Izraela in sovražnim govorom proti Judom. Izraelsko zunanje ministrstvo in judovske organizacije v ZDA medtem opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko zmanjšali varnost judovskih prebivalcev New Yorka.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded) za posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zatrdil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, če jih bo vlada začela pobijati, kar je označil za običajno prakso Teherana. Njegove izjave so sledile poročilom o stopnjevanju nasilja na iranskih ulicah, kjer so protesti zaradi visokih cen, propada valute in gospodarske stagnacije zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z ostrimi opozorili. Iranski visoki uradniki, vključno s sekretarjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagherjem Ghalibafom, so poudarili, da vsakršno vmešavanje ZDA predstavlja »rdečo linijo«. Opozorili so, da bi ameriška intervencija destabilizirala celotno regijo in da so vse ameriške vojaške baze ter vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« za povračilne ukrepe. Iranska stran je prav tako uradno zahtevala ukrepanje Združenih narodov proti Trumpovim izjavam, ki so jih označili za nepremišljene in provokativne. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po lanskem junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Medtem ko vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zahteva odločen obračun z »izgredniki«, se znotraj ZDA pojavljajo kritike Trumpove politike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih motivih in namignil, da gre pri grožnjah bolj za interese povezane z nafto kot pa za zaščito svobode govora.

Izraelske oblasti so uradno ustavile delovanje več deset mednarodnih nevladnih organizacij na zasedenih palestinskih ozemljih, vključno z območjem Gaze in Zahodnim bregom. Skupno 53 mednarodnih organizacij je opozorilo, da bo ta ukrep kritično ohromil dobavo humanitarne pomoči, zdravstvenih storitev in nujne oskrbe za civilno prebivalstvo, ki se že zdaj spopada z izjemno pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo in pozval Izrael k preklicu prepovedi. Delo teh skupin je označil za nepogrešljivo pri reševanju življenj. Izraelska stran je svojo potezo utemeljila z varnostnimi razlogi in obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične dejavnosti, kar pa nevladne organizacije ostro zavračajo. Odločitev bo po mnenju strokovnjakov povzročila nepopravljivo humanitarno krizo na območju, kjer je od tujih akterjev odvisno preživetje večine prebivalstva.

Zimsko vreme in močno deževje sta v Gazi znatno poslabšala že tako kritične humanitarne razmere, ki so posledica trajajočega oboroženega spopada med Izraelom in gibanjem Hamas. Najhujše posledice vremenskih razmer čutijo ranjeni, otroci in tisoči razseljenih oseb, ki bivajo v improviziranih zatočiščih. Nizke temperature in poplave so povzročile dodatno trpljenje prebivalstva, ki se že spopada s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, zdravil in primerne infrastrukture. Zdravstvene ustanove poročajo, da mraz in vlaga otežujeta okrevanje ranjenih v vojni, saj so higienske razmere v prenapolnjenih taboriščih nezadostne. Humanitarne organizacije opozarjajo na povečano tveganje za širjenje nalezljivih bolezni, medtem ko prebivalci poskušajo zaščititi svoje premoženje pred vdorom vode v šotore. Razmere v palestinski enklavi ostajajo kritične, saj oskrba s pomočjo zaradi uničenih cest in nenehnih vojaških operacij poteka oteženo.

Hekerska skupina Handala, ki jo varnostni strokovnjaki pogosto povezujejo z iranskimi operacijami, je objavila trditve o uspešnem vdoru v mobilni telefon nekdanje izraelske ministrice za pravosodje Ajelet Šaked. Skupina je prek svojih komunikacijskih kanalov objavila vizualne dokaze, vključno s fotografijami in videoposnetki, ki naj bi bili pridobljeni neposredno iz naprave nekdanje visoke uradnice. Gre za nadaljevanje niza kibernetskih napadov na vidne izraelske politične osebnosti, kar krepi napetosti v digitalnem prostoru med regionalnimi akterji. Izraelski varnostni organi incidenta še niso uradno potrdili, vendar narava objavljenih podatkov kaže na resen vdor v zasebnost in potencialno varnostno tveganje. Ajelet Šaked je v preteklosti zasedala ključne položaje v izraelski vladi, zato bi lahko bili pridobljeni podatki obveščevalno relevantni. Ta dogodek sledi podobnim napadom v preteklosti, kar kaže na sistematično ciljanje nekdanjih in sedanjih izraelskih funkcionarjev s strani skupin, ki delujejo v interesu Irana.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli večji del Islamske republike. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) ter da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo. Po njegovih besedah so ZDA pripravljene intervenirati, da bi preprečile nadaljnje žrtve med civilisti, ki protestirajo zaradi gospodarskega kolapsa in drastičnega padca vrednosti domače valute rial. Teheran se je na grožnje odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so hkrati opozorili, da so ameriška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče«, če se bodo ZDA odločile za vojaško akcijo. Do sedaj je v nemirih, ki so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, umrlo najmanj deset ljudi, napetosti med državama pa so po lanskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov na najvišji ravni.

V javnosti so se pojavili očitki, da Izrael in njegovi podporniki načrtno spodbujajo sovraštvo in delitve znotraj sodobne družbe. Avtor Tim Foley v svojem zapisu izpostavlja povečano število agresivnih odzivov pod spletnimi objavami, ki se nanašajo na bližnjevzhodni konflikt. Po njegovih navedbah gre za širši trend, kjer se kritika politik določene države namerno interpretira na način, ki povzroča polarizacijo med prebivalstvom. Besedilo nakazuje, da takšne dejavnosti niso naključne, temveč služijo utišanju opozicije in preusmerjanju pozornosti od dejanskih dogodkov na terenu. Kritiki opozarjajo, da tovrstni pristopi slabšajo kakovost javnega diskurza in povečujejo napetosti med različnimi družbenimi skupinami, ki zavzemajo nasprotna stališča glede izraelsko-palestinskega vprašanja. Analiza se osredotoča predvsem na vpliv teh dinamik na digitalne platforme in družbena omrežja, kjer so konflikti najbolj izraziti.

Izraelska bojna letala in kopenske sile so v zadnjih dneh izvedle niz obsežnih napadov na območju Gaze, pri čemer so kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja zahtevale nove smrtne žrtve med Palestinci. Najhuje je bilo v okolici mesta Han Junis na jugu enklave, kjer so letalske sile obstreljevale vzhodne predele mesta, medtem ko so poročila o nasilju prihajala tudi iz severnega dela Gaze. V soseski Šudžaja v mestu Gaza so izraelski vojaki ustrelili 27-letnega Haruna Baharja, ki je umrl v bližini uničene avtobusne postaje. Medicinski viri poročajo o več incidentih kršitev premirja, v katerih sta bila ubita še dva Palestinca na severu območja. Razmere v enklavi dodatno otežujejo izjemno nizke temperature, ki v kombinaciji z uničeno infrastrukturo in pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin ogrožajo preživetje civilnega prebivalstva. Izraelska stran se na obtožbe o kršitvah premirja za zdaj ni uradno odzvala, medtem ko palestinski viri opozarjajo na sistematično stopnjevanje agresije.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nagovoru v Teheranu ostro kritiziral Združene države Amerike in Izrael, pri čemer je poudaril, da se narod, ki je odločen, enoten in sledi skupnemu vodstvu, ne bo nikoli podredil njunim pritiskom. Pezeškian je zahodne sile obtožil dvoličnosti, saj naj bi te izvajale poboje in hkrati pridigale o človekovih pravicah. Po njegovih besedah zahodne velesile poskušajo zatreti vsako državo, ki se ne podredi njihovi volji. Predsednik je v svojem govoru izpostavil pomen verske in nacionalne enotnosti, ki temelji na skupni knjigi in imamu. Prepričan je, da takšne notranje moči ni mogoče zlomiti z zunanjimi pritiski ali sankcijami. Njegove izjave prihajajo v času zaostrenih regionalnih napetosti, kjer Iran vztraja pri svoji drži odpora proti tistemu, kar opisuje kot imperialistično delovanje Washingtona in vojaško agresijo Izraela na Bližnjem vzhodu.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v uradni izjavi zavrnila nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in jih označila za posledico njegovega obupa. Vojaška organizacija je sporočilo objavila ob obletnici smrti generala Kasema Solejmanija, pri čemer je poudarila, da so Trumpove izjave vmešavanje v notranje zadeve države, ki nima realne podlage v moči. Predstavniki garde so poudarili svojo zvestobo vrhovnemu voditelju in pripravljenost na žrtvovanje za zaščito iranske neodvisnosti. V izjavi so napovedali, da bodo porazili vse kompleksne zarote sovražnikov, s čimer so se odzvali na zaostreno retoriko Washingtona, ki vključuje napovedi novih vojaških posegov in zahtev po razorožitvi zavezniških skupin v regiji. IRGC trdi, da bo Iran kljub pritiskom ostal močan in neodvisen subjekt na Bližnjem vzhodu.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v petek pozval izraelske oblasti, naj opustijo načrte za novo zakonodajo, ki predvideva uvedbo obvezne smrtne kazni izključno za Palestince. Türk je opozoril, da takšni predlogi grobo kršijo mednarodno pravo in temeljne standarde človekovih pravic. Po navedbah urada visokega komisarja bi bila zakonodaja uperjena proti Palestincem tako na zasedenih ozemljih kot znotraj samega Izraela, kar bi pomenilo diskriminatorno obravnavo na podlagi narodnosti. Poziv k ustavitvi zakonodajnega postopka prihaja v času zaostrenih razmer, ko mednarodna skupnost vse pogosteje opozarja na kršitve človekovih pravic na območju Gaze in Zahodnega brega. Predlog zakona, ki bi omogočil usmrtitve pod določenimi pogoji, po mnenju strokovnjakov dodatno spodkopava možnosti za mirno rešitev konfliktov in povečuje nevarnost maščevalnih ukrepov. Združeni narodi poudarjajo, da bi bila implementacija takšnega zakona v nasprotju z globalnim trendom k odpravi smrtne kazni.

Izraelske oblasti so v četrtek potrdile prepoved dostopa do območja Gaze za 37 večjih mednarodnih humanitarnih organizacij, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Izrael odločitev utemeljuje z varnostnimi razlogi, saj naj organizacije ne bi posredovale zahtevanih seznamov svojih uslužbencev, kar je postalo uradni pogoj za njihovo delovanje. Med prizadetimi subjekti so tudi uveljavljene skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki opozarjajo, da so sankcionirane predvsem zaradi pričevanj o nasilju izraelske vojske. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek izrazil globoko zaskrbljenost in Izrael pozval k preklicu ukrepa. Po njegovih besedah so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči, njihova izključitev pa bi lahko spodkopala krhke napredke, dosežene med prekinitvijo ognja. Ukrep še dodatno otežuje dostavo hrane, medicinske opreme in higienskih pripomočkov v enklavo, ki se že dve leti spopada z uničujočo humanitarno krizo. Obstajajo tudi bojazni, da bi se prepoved lahko razširila na zasedeni Zahodni breg.

Izraelske sile so v soboto zjutraj izvedle vrsto zračnih in artilerijskih napadov na različne dele območja Gaze, s čimer so po poročanju lokalnih virov ponovno kršile dogovor o prekinitvi ognja. Napadi so bili usmerjeni na severni, osrednji in južni del enklave, pri čemer so uporabili helikopterje in brezpilotne letalnike. V enem izmed najhujših incidentov je izraelski dron odvrgel bombo na šotor razseljenih oseb v severnem delu Gaze, zaradi česar so bili štirje ljudje huje poškodovani, med njimi ženska in dva otroka. Operacije so terjale tudi smrtne žrtve med civilisti. V soseski Šajaja na vzhodu mesta Gaza je pod streli izraelske vojske padel 27-letni moški, identificiran kot Harun Nimer Bahar, še ena oseba pa je bila ranjena v Han Junisu. Stopnjevanje nasilja predstavlja neposredno nadaljevanje vojaških dejavnosti, ki so se kljub diplomatskim prizadevanjem za stabilizacijo razmer okrepile že v preteklih dneh. Izraelska stran se na poročila o novih kršitvah še ni uradno odzvala, medtem ko razmere na terenu ostajajo izjemno napete.

Prestop izraelskega nogometaša Manorja Solomona v italijanski prvoligaš Fiorentina je v Firencah povzročil oster politični spor. Solomon, ki se je ekipi pridružil kot prva zimska okrepitev, se je takoj po prihodu znašel pod plazom kritik predstavnikov lokalne levice. Jacopo Madau, tajnik stranke Sinistra Italiana v Firencah in lokalni komisar v občini Sesto Fiorentino, je nogometašu prek družbenih omrežij sporočil, da v mestu ni dobrodošel. Madau je svoj odpor utemeljil s trditvijo, da Solomon podpira politiko izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in dogajanje v Gazi označil za genocid. Nasprotna politična stran, predvsem predstavniki stranke Fratelli d'Italia (Bratje Italije), je ostre besede levice obsodila. Poudarili so, da bi moral šport združevati, ne pa deliti, ter da je nesmiselno 26-letnemu športniku pripisovati odgovornost za vojne grozote. Medtem ko kritiki Solomonu očitajo politično opredeljenost, njegovi zagovorniki izpostavljajo, da je nogometaš v preteklosti le javno izrazil veselje ob izpustitvi izraelskih talcev, ki jih je zajel Hamas, kar ne bi smelo biti razlog za bojkot v svetu športa. Napetosti v mestu ostajajo visoke, saj je Madau napovedal nadaljnje izražanje protesta na stadionu Franchi.

Države Bližnjega vzhoda in Azije so pozvale Izrael, naj dovoli takojšnjo, popolno in neovirano humanitarno pomoč v Gazi. Vodja Hamasa, Mohammed Nazzal, je dejal, da se Palestinci še naprej soočajo z genocidom zaradi zaostrene blokade in preprečevanja vstopa humanitarne pomoči.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek, 2. januarja 2026, pozval izraelske oblasti, naj nemudoma prekličejo odločitev o prepovedi delovanja več kot 30 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze. Izrael je to potezo utemeljil z varnostnimi razlogi, saj naj bi organizacije zavrnile posredovanje seznamov svojih uslužbencev. Guterres je v izjavi za javnost poudaril, da so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje vitalne humanitarne pomoči in da bi njihova odstranitev lahko spodkopala krhki napredek, dosežen med trenutnim premirjem. Ukrep izraelskih oblasti, ki vključuje 37 večjih mednarodnih humanitarnih akterjev, po mnenju Združenih narodov dodatno zaostruje že tako kritično humanitarno krizo. Guterresov tiskovni predstavnik Stéphane Dujarric je opozoril, da se ta odločitev pridružuje prejšnjim omejitvam, ki so upočasnile vstop hrane, medicinske opreme in higienskih potrebščin v enklavo. Po navedbah ZN bo prekinitev sodelovanja z organizacijami, kot so Zdravniki brez meja, še povečala trpljenje palestinskega prebivalstva, ki se sooča z lakoto in uničeno infrastrukturo.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je sprožil buren mednarodni odziv, potem ko je preklical ključne izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so se nanašali na boj proti antisemitizmu in podporo Izraelu. Mamdani je razveljavil uporabo delovne definicije antisemitizma Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA), ki jo judovske organizacije štejejo za standard v boju proti sovražnemu govoru. Poleg tega je preklical določilo, ki je mestnim agencijam omejevalo sodelovanje v gibanjih za bojkot in umik naložb iz Izraela (BDS). Izraelsko zunanje ministrstvo in Svetovna cionistična organizacija sta ukrepe označila za nevarno dejanje, ki v času naraščajočega antisemitizma spodbujajo sovraštvo. Kritiki, med njimi David Kaufman, trdijo, da župan s svojimi potezami neposredno ogroža judovsko skupnost v mestu in legitimira gibanja, ki spodkopavajo pravico Izraela do obstoja. Mamdani se po drugi strani brani z argumenti o svobodi govora in potrebi po drugačnem pristopu k bližnjevzhodni politiki na lokalni ravni, kar je povzročilo globok razkol v newyorški javnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal možnost novih vojaških operacij proti Iranski islamski republiki. Trump je na družbenih omrežjih in tiskovnih konferencah izrazil pripravljenost na uporabo sile za zaščito protivladnih protestnikov, pri čemer je navedel, da so ameriške sile pripravljene na morebitno posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kjer je ameriški predsednik izpostavil resnost svojih namer. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Republikanski poslanec Thomas Massie je ostro kritiziral predsednikov ultimat in poudaril, da bi se morala država namesto vmešavanja v tuje konflikte raje posvetiti reševanju notranjih težav. Medtem ko so iranski uradniki od Združenih narodov zahtevali ukrepanje zaradi domnevnega vmešavanja v notranje zadeve, so določeni krogi, vključno z nekdanjim iranskim prestolonaslednikom Rezo Pahlavijem, Trumpovo podporo protestnikom pozdravili.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek pozval Izrael, naj prekliče napovedano prepoved delovanja 37 nevladnih organizacij, ki zagotavljajo humanitarno pomoč na območju Gaze in Zahodnega brega. Preko svojega tiskovnega predstavnika Stephana Dujarrica je izrazil globoko zaskrbljenost nad to odločitvijo in poudaril, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive za izvajanje življenjsko pomembne humanitarne pomoči na terenu. Po navedbah Združenih narodov bi uveljavitev te prepovedi lahko resno spodkopala krhek napredek, ki je bil dosežen v času premirja. Guterres je opozoril, da bi bila prekinitev dejavnosti teh organizacij usodna za civilno prebivalstvo, ki je v celoti odvisno od tuje pomoči. Izraelske oblasti so se za ta korak odločile v obdobju povečanih napetosti in trajajočih vojaških operacij, kar še dodatno otežuje delo humanitarnih delavcev v regiji.

V mestu Serbale na zahodu Irana so se na ulicah pojavile oborožene skupine ljudi, ki so streljale v zrak in vzklikale politične slogane. V provinci Ilam so prav tako poročali o prisotnosti oboroženih posameznikov na ulicah, medtem ko so v drugih regijah države zabeležili poskuse požigov in protirežimske akcije.