Izraelska vojska je uvedla nov tehnološki sistem za regulacijo gibanja na Zahodnem bregu. V Gazi je izraelska vojska nadaljevala z uničevanjem objektov in oviranjem dostave pomoči. Izrael je izvedel tudi nove napade na južni in vzhodni Libanon, kljub opozorilom o evakuaciji in kljub prekinitvi ognja.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Zohran Mamdani, ki je 1. januarja 2026 zaprisegel kot 112. župan mesta New York, je svojo funkcijo nastopil z odmevno razveljavitvijo vseh izvršnih ukazov, ki jih je njegov predhodnik Eric Adams podpisal po svoji obtožbi septembra 2024. Mamdani, sicer prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je s tem korakom odpravil vrsto ukrepov, vključno s tistimi, ki so bili namenjeni zaščiti judovske skupnosti in prepovedi diskriminacije proti Izraelu pri javnih naročilih. Odločitev je začela veljati takoj po podpisu, župan pa jo je utemeljil kot nujno očiščenje mestne politike po korupcijskih škandalih prejšnje administracije. Med preklicanimi ukazi je bila tudi direktiva iz decembra 2025, ki je uslužbencem mestnih agencij in županskim uslužbencem prepovedovala sodelovanje v praksah, ki bi diskriminirale Izrael ali njegove državljane. Mamdanijeva poteza je sprožila val kritik s strani izraelske vlade in judovskih organizacij, ki ga obtožujejo antisemitizma, medtem ko njegovi podporniki, vključno s senatorjem Berniejem Sandersom, ki ga je slovesno zaprisegel, poudarjajo pomen prekinitve z zapuščino obtoženega predhodnika. Župan je v petek stopil v bran svojim odločitvam in ponovil, da so bili Adamsovi pozni ukazi pravno in politično sporni zaradi njegove obtožbe za podkupovanje in zaroto.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Po poročilih je v nasilju, ki spremlja proteste v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, umrlo še najmanj dvoje ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

Generalni sekretar gibanja Hezbolah šejk Naim Kasem je v televizijskem nagovoru ob šesti obletnici smrti iranskega generala Kasema Solejmanija in namestnika poveljnika iraških sil Abuja Mahdija al Muhandisa izrazil ponos nad tesnimi vezmi z Iranom. Kasem je Solejmanija označil za vzor avtentičnega islamskega humanitarnega projekta in poudaril, da je bil njegov glavni cilj podpora odporniškim gibanjem ter preprečevanje tujih vplivov v regiji. Po njegovih navedbah je Iran gibanju Hezbolah nudil obsežno vojaško in politično podporo, ne da bi v zameno zahteval kakršne koli povračilne usluge. Kasem je v svojem govoru izpostavil, da ostaja prednostna naloga Hezbolaha popoln umik izraelskih sil iz Libanona. Pohvalil je vojaške veščine nekdanjega poveljnika sil Al Kuds in poudaril, da je iranska pomoč ključna za stabilnost in moč šiitskega gibanja v Libanonu. Nagovor se vpenja v širši kontekst napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Hezbolah ob tesnem sodelovanju s Teheranom ohranja svojo oboroženo strukturo kljub mednarodnim pritiskom po razorožitvi. Dogodek v Teheranu in Bejrutu znova potrjuje os odporniškega gibanja pod iranskim vodstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sprožil močan diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bi tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded") in da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu v primeru stopnjevanja represije. Njegove izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki po vsej državi protestirajo zaradi propada iranskega riala in neznosnih gospodarskih razmer. Iransko politično in vojaško vodstvo se je na Trumpove besede odzvalo z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi vsakršno ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bager Galibaf je šel še dlje in napovedal, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze in enote ZDA v regiji postale legitimne tarče iranskih sil. Medtem ko se napetosti med Teheranom in Washingtonom stopnjujejo, vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva oster obračun z uporniki, ki jih označuje za tuje agente, s čimer je varnostnim silam verjetno podal zeleno luč za brutalno zadušitev nemirov.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila oslabljena gospodarska situacija, se je povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran "nasilno pobijal miroljubne protestnike".

Združene države Amerike so v odmevni vojaški operaciji ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti. Operacijo je podprl Izrael, ki je izrazil odobravanje nad ameriškim ravnanjem, medtem ko so nekateri latinskoameriški politiki, med njimi honduraški politik Manuel Zelaya, dejanje ostro obsodili kot napad na suverenost neodvisne države. V sami Venezueli so se po poročanju očividcev razmere močno zaostrile, prebivalci pa se na novico o zajetju odzivajo z globokimi čustvi, nekateri tudi z molitvijo in jokom. Zajetje je vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale gospodarske sankcije in vojaške napade na strateško infrastrukturo pod vodstvom administracije Donalda Trumpa. Medtem ko palestinsko gibanje Hamas operacijo označuje za kršitev mednarodnega prava, so ZDA svoja dejanja v preteklosti opravičevale z bojem proti kriminalu in diktaturi. Maduro je že pred zajetjem pozival k mednarodnemu posredovanju zaradi domnevne ameriške agresije na venezuelsko kopno.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji iranski predstavniki so v petek, 2. januarja 2026, izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo Iran. Trump je v objavi na omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje in da je vojska v stanju pripravljenosti, če bi iranski režim začel pobijati mirne protestnike. Ob tem je uporabil frazo "locked and loaded" (pripravljeni na akcijo) in poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bodo iranske oblasti uporabile smrtonosno silo. Iranski odziv na Trumpove izjave je bil oster in neposreden. Ali Laridžani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve Irana destabiliziralo celotno regijo in uničilo ameriške interese. Iranski uradniki so ZDA in Izrael obtožili spodbujanja nemirov, obenem pa so ameriška oporišča in vojake v regiji označili za legitimne tarče v primeru agresije. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki protestirajo zaradi visokih cen in gospodarskega kolapsa. Protesti so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, kar predstavlja največji notranji izziv za iransko versko vodstvo v zadnjih letih. Medtem ko so iranske oblasti proteste sprva označile za legitimne, so se po prvih spopadih s policijo, v katerih je umrlo najmanj deset ljudi, začele posluževati ostrejših metod zatiranja. Trumpovo stopnjevanje retorike prihaja le nekaj mesecev po junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, kar odnose med državama ohranja na robu neposrednega vojaškega konflikta.

Jared Kushner, zet nekdanjega in bodočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je po obdobju relativne odsotnosti vrnil v središče mednarodne diplomacije. Kot neformalni, a vplivni pogajalec se udeležuje ključnih pogovorov na Bližnjem vzhodu in v Moskvi, kjer si prizadeva za sklenitev mirovnih sporazumov in stabilizacijo razmer. Njegova ponovna aktivacija na svetovnem odru je sprožila mešane odzive v mednarodni javnosti, saj nekateri hvalijo njegov pragmatičen pristop, drugi pa opozarjajo na morebitne konflikte interesov. Kritiki Kushnerju očitajo, da svoje diplomatske stike izkorišča za osebno bogatenje prek svojega investicijskega sklada, medtem ko podporniki poudarjajo njegovo sposobnost vzpostavljanja zaupanja z voditelji, ki so sicer težavni sogovorniki. Njegov slog pogajanja opisujejo kot vljuden, a neizprosen, ko gre za doseganje zastavljenih ciljev. Njegova vrnitev v diplomacijo nakazuje smernice prihodnje ameriške zunanje politike, ki bo očitno temeljila na osebnih povezavah in poslovni logiki namesto na tradicionalnih diplomatskih kanalih.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v Teheranu ukazal varnostnim silam, naj ostro ukrepajo proti protestnikom, ki jih je označil za izgrednike. V prvem javnem odzivu na večdnevne protivladne demonstracije je Hamenej poudaril, da pogovori s tistimi, ki povzročajo nemire, niso več mogoči in da jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je v nasilju, ki spremlja proteste zaradi gospodarske krize in padca vrednosti iranskega riala, do zdaj umrlo najmanj deset ljudi. Hamenej je za nemire v državi znova okrivil zunanje sovražnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Iranski predsednik je ob tem izjavil, da se država nahaja v obsežni vojni z ZDA, Izraelom in Evropo. Po navedbah iranskega vrha naj bi tuje sile podpihovale trgovce in lastnike trgovin k skandiranju gesel proti islamu in islamski republiki. Izjava vrhovnega voditelja po oceni analitikov predstavlja neposredno dovoljenje varnostnim strukturam za uporabo agresivnih metod pri zatiranju uporov. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po opozorilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega ravnanja.

V naselju Al Ram, ki leži severovzhodno od okupiranega Jeruzalema, sta bila v sobotnem večernem incidentu ranjena dva Palestinca. Po poročanju lokalnih varnostnih virov so izraelske okupacijske sile streljale na moška v bližini ločilnega zidu, ki ga palestinska stran označuje za zid apartheida. Oba ranjenca so nemudoma prepeljali v bolnišnico na zdravljenje, vendar podrobnosti o njunem zdravstvenem stanju še niso znane. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti na Zahodnem bregu, kjer so spopadi med izraelsko vojsko in lokalnim prebivalstvom postali skoraj vsakodnevni. Naselje Al Ram je zaradi svoje strateške lege ob jeruzalemski meji in neposredne bližine varnostne pregrade pogosto prizorišče tovrstnih varnostnih incidentov. Izraelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala, gre pa za nadaljevanje niza streljanj na civiliste na tem območju, ki so se zvrstila v zadnjih mesecih.

Iranske varnostne sile so v regiji Malekšahi v provinci Ilam po poročanju lokalnih virov zasegle vojaško opremo, vključno z ročnimi granatami izraelske izdelave. Incident se je zgodil dan po nemirih v kraju Sarableh, ko je skupina zamaskiranih oboroženih oseb napadla različne storitvene, upravne in vojaške centre. Iranski državni mediji so objavili videoposnetek, ki naj bi dokazoval prisotnost tujega orožja med tistimi, ki jih oblasti označujejo za teroriste. Napadalci so ciljali na ključno infrastrukturo v regiji, kar je povzročilo povečanje napetosti v tem delu države. Iranske oblasti dogodke neposredno povezujejo z zunanjimi vplivi in destabilizacijo, pri čemer izpostavljajo izvor zaseženega orožja kot ključni dokaz za vpletenost tujih akterjev v notranje nemire. Situacija v provinci Ilam ostaja napeta, saj varnostne sile nadaljujejo z operacijami proti oboroženim skupinam.

Izraelske vojaške sile so v soboto znova vdrle na ozemlje južne Sirije, natančneje v provinco Kunejtra. Po poročanju sirske tiskovne agencije SANA je izraelska vojaška enota z več oklepnimi vozili in terenskimi avtomobili prodrla iz smeri vasi Bir Ajam proti naselju Barika. Druga skupina vojakov, ki je vdrla s petimi vojaškimi vozili z območja Tal al Ahmar al Garbi, je v bližini vasi Ajn al Zijvan vzpostavila nadzorno točko na cesti, ki povezuje omenjeno vas z mestom Khan Arnabah. Ta vdor predstavlja novo kršitev sirske suverenosti in stopnjuje napetosti na obmejnem območju. Izraelske enote so se razporedile na strateških točkah, kjer izvajajo nadzor prometa in gibanja lokalnega prebivalstva. Dogodek sledi nizu podobnih operacij na tem območju, kjer Izrael pogosto izvaja vojaške aktivnosti z utemeljitvijo zagotavljanja varnosti na svoji severni meji, kar pa sirska stran vztrajno obsoja kot neupravičeno agresijo.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu mandata povzročil diplomatski spor z Izraelom, ko je preklical izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa glede opredelitve antisemitizma. Mamdani je odpravil sprejeto definicijo Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA), ki je kritiko države Izrael oziroma anticionizem v določenih primerih enačila z antisemitizmom. Izraelska vlada je potezo ostro obsodila in novemu županu očitala spodbujanje sovraštva do Judov. Odločitev predstavlja popoln preobrat v politiki največjega ameriškega mesta, saj je prejšnji župan Adams v zadnjih 15 mesecih sprejel vrsto ukrepov za zaščito judovske skupnosti in omejevanje gibanja BDS (bojkot, dezinvesticije in sankcije). Mamdani, ki je v svoji kampanji napovedal tovrstne spremembe, trdi, da je treba ločiti med legitimno politično kritiko Izraela in sovražnim govorom proti Judom. Izraelsko zunanje ministrstvo in judovske organizacije v ZDA medtem opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko zmanjšali varnost judovskih prebivalcev New Yorka.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded) za posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zatrdil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, če jih bo vlada začela pobijati, kar je označil za običajno prakso Teherana. Njegove izjave so sledile poročilom o stopnjevanju nasilja na iranskih ulicah, kjer so protesti zaradi visokih cen, propada valute in gospodarske stagnacije zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z ostrimi opozorili. Iranski visoki uradniki, vključno s sekretarjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagherjem Ghalibafom, so poudarili, da vsakršno vmešavanje ZDA predstavlja »rdečo linijo«. Opozorili so, da bi ameriška intervencija destabilizirala celotno regijo in da so vse ameriške vojaške baze ter vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« za povračilne ukrepe. Iranska stran je prav tako uradno zahtevala ukrepanje Združenih narodov proti Trumpovim izjavam, ki so jih označili za nepremišljene in provokativne. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po lanskem junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Medtem ko vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zahteva odločen obračun z »izgredniki«, se znotraj ZDA pojavljajo kritike Trumpove politike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih motivih in namignil, da gre pri grožnjah bolj za interese povezane z nafto kot pa za zaščito svobode govora.

Izraelske oblasti so uradno ustavile delovanje več deset mednarodnih nevladnih organizacij na zasedenih palestinskih ozemljih, vključno z območjem Gaze in Zahodnim bregom. Skupno 53 mednarodnih organizacij je opozorilo, da bo ta ukrep kritično ohromil dobavo humanitarne pomoči, zdravstvenih storitev in nujne oskrbe za civilno prebivalstvo, ki se že zdaj spopada z izjemno pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo in pozval Izrael k preklicu prepovedi. Delo teh skupin je označil za nepogrešljivo pri reševanju življenj. Izraelska stran je svojo potezo utemeljila z varnostnimi razlogi in obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične dejavnosti, kar pa nevladne organizacije ostro zavračajo. Odločitev bo po mnenju strokovnjakov povzročila nepopravljivo humanitarno krizo na območju, kjer je od tujih akterjev odvisno preživetje večine prebivalstva.

Zimsko vreme in močno deževje sta v Gazi znatno poslabšala že tako kritične humanitarne razmere, ki so posledica trajajočega oboroženega spopada med Izraelom in gibanjem Hamas. Najhujše posledice vremenskih razmer čutijo ranjeni, otroci in tisoči razseljenih oseb, ki bivajo v improviziranih zatočiščih. Nizke temperature in poplave so povzročile dodatno trpljenje prebivalstva, ki se že spopada s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, zdravil in primerne infrastrukture. Zdravstvene ustanove poročajo, da mraz in vlaga otežujeta okrevanje ranjenih v vojni, saj so higienske razmere v prenapolnjenih taboriščih nezadostne. Humanitarne organizacije opozarjajo na povečano tveganje za širjenje nalezljivih bolezni, medtem ko prebivalci poskušajo zaščititi svoje premoženje pred vdorom vode v šotore. Razmere v palestinski enklavi ostajajo kritične, saj oskrba s pomočjo zaradi uničenih cest in nenehnih vojaških operacij poteka oteženo.

Hekerska skupina Handala, ki jo varnostni strokovnjaki pogosto povezujejo z iranskimi operacijami, je objavila trditve o uspešnem vdoru v mobilni telefon nekdanje izraelske ministrice za pravosodje Ajelet Šaked. Skupina je prek svojih komunikacijskih kanalov objavila vizualne dokaze, vključno s fotografijami in videoposnetki, ki naj bi bili pridobljeni neposredno iz naprave nekdanje visoke uradnice. Gre za nadaljevanje niza kibernetskih napadov na vidne izraelske politične osebnosti, kar krepi napetosti v digitalnem prostoru med regionalnimi akterji. Izraelski varnostni organi incidenta še niso uradno potrdili, vendar narava objavljenih podatkov kaže na resen vdor v zasebnost in potencialno varnostno tveganje. Ajelet Šaked je v preteklosti zasedala ključne položaje v izraelski vladi, zato bi lahko bili pridobljeni podatki obveščevalno relevantni. Ta dogodek sledi podobnim napadom v preteklosti, kar kaže na sistematično ciljanje nekdanjih in sedanjih izraelskih funkcionarjev s strani skupin, ki delujejo v interesu Irana.