Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil pomen svoje carinske politike v času, ko vrhovno sodišče Združenih držav Amerike presoja o njeni zakonitosti. Trump je poudaril, da bi bila izguba pristojnosti za uvajanje uvoznih dajatev na trgovinske partnerje uničujoč udarec za nacionalno varnost in blaginjo države. Po njegovih besedah so carine prinesle izjemne koristi, ki so po njegovem mnenju brez primere v zgodovini ZDA. Izjave prihajajo v obdobju povečanih napetosti na svetovnih trgih, ki so se začele stopnjevati avgusta 2025, ko je ameriška administracija uvedla nove carinske stopnje za več držav. Trump trdi, da so carine nujno orodje za obravnavanje držav, ki z Združenimi državami Amerike ravnajo nepravično. Kljub kritikam s strani Kitajske in negotovosti na azijskih borzah predsednik vztraja pri svoji protekcionistični drži, ki jo neposredno povezuje z obrambnimi zmogljivostmi države.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je v letu 2025 postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriško podjetje Tesla. Po uradnih podatkih je BYD v preteklem letu prodal 4,6 milijona vozil, od tega 2,26 milijona popolnoma električnih modelov. Medtem ko je kitajski velikan beležil rast, se je Tesla spopadala s precejšnjim upadom prodaje. Dobave ameriškega podjetja so se v letu 2025 zmanjšale za 8,5 odstotka in so znašale 1.636.129 enot. Upad prodaje podjetja Tesla, ki je bil skoraj desetodstoten v primerjavi s predhodnim obdobjem, spremlja tudi zmanjšanje obsega proizvodnje. Podjetje je v letu 2025 proizvedlo manj vozil kot v letu 2024, kar potrjuje izgubo prevladujočega položaja na trgu. Analitiki pripisujejo uspeh družbe BYD predvsem agresivni širitvi na tuje trge in raznoliki ponudbi modelov, ki so cenovno dostopnejši od konkurence, kar je ključno vplivalo na spremembo razmerij moči v avtomobilski industriji.

Severno poloblo so ob vstopu v novo leto 2026 zajele ostre zimske razmere, ki so posledica obsežnega vdora arktičnega zraka. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z nevarnim ledenim dežjem in temperaturami pod lediščem, kar je povzročilo izdajo številnih opozoril za prometno varnost. Najhuje je v osrednjem delu države in na severovzhodu, kjer so meteorologi na prvi dan leta zabeležili poledico na mostovih in cestah. Podobne razmere vladajo tudi v Evropi in Aziji. Francija beleži eno najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja, temperature pa naj bi ostale pod dolgoletnim povprečjem še vsaj teden dni. V Grčiji so se temperature v Solunu spustile do 3 stopinj Celzija pod ničlo, v Atenah pa so namerili le 2 stopinji Celzija. Medtem je Hong Kong izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, v severni Indiji pa gosta megla in sneženje močno ovirata letalski promet in vidljivost. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo mrzle zračne mase nad temi območji zadržale tudi v prvi polovici januarja.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je uspešno izpolnil svoj letni prodajni cilj, kar ga postavlja v položaj, da v letu 2025 prehiti ameriško podjetje Tesla na mestu največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil. Po poročanju agencije Bloomberg je kitajsko podjetje v zadnjem lanskem četrtletju zabeležilo močno rast, medtem ko se je Tesla pod vodstvom Elona Muska spopadala z upadom tržnega deleža. To bi bilo prvič v zgodovini, da bi kitajsko podjetje preseglo ameriškega tekmeca po skupnem številu prodanih vozil na letni ravni. Kljub rekordnim rezultatom pa se podjetje BYD sooča z negotovimi obeti na domačem kitajskem trgu, kjer se gospodarske razmere zaostrujejo. Analitiki opozarjajo, da bo ohranitev vodilnega položaja zahtevala nadaljnjo agresivno širitev na mednarodne trge, zlasti v Evropo in jugovzhodno Azijo. Teslin padec je delno posledica starajoče se flote modelov in močne cenovne vojne, ki jo je na kitajskem trgu sprožil prav BYD s svojimi cenovno dostopnejšimi modeli.

Tesla je izgubila položaj vodilnega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj so njene prodajne številke v letu 2025 upadle zaradi zmanjšanja povpraševanja, ukinitve spodbud v ZDA in vse večje konkurence. Medtem ko Musk stavi na umetno inteligenco in robotaksije, BYD krepi svojo prisotnost na globalnem trgu električnih vozil.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je v letu 2025 uradno prevzel naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriškega pionirja Tesla. Čeprav končni podatki za podjetje Tesla še niso v celoti objavljeni, so prodajni rezultati kitajskega velikana tako prepričljivi, da je menjava na vrhu po mnenju tržnih analitikov neizbežna. BYD je kljub nekaterim nihanjem v zadnjih mesecih leta uspel ohraniti visoko rast in prehiteti ameriškega tekmeca. Vzpon podjetja BYD na vodilni položaj odraža širši trend prevlade kitajske avtomobilske industrije na področju e-mobilnosti. Podjetje je svojo prednost zgradilo na agresivni globalni širitvi, raznoliki ponudbi modelov ter obvladovanju celotne dobavne verige, vključno z lastno proizvodnjo baterij. Medtem ko se je Tesla spopadala z vprašanji glede osvežitve svoje flote, je BYD hitro prilagajal svojo ponudbo različnim cenovnim razredom in trgom.

Japonska premierka Sanae Takaichi in predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sta v sredo, 2. januarja, opravila uvodni telefonski pogovor, v katerem sta potrdila trdnost medsebojnega zavezništva. Voditelja sta se dogovorila za tesno sodelovanje pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v indopacifiški regiji, pri čemer sta posebno pozornost namenila nedavnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici Tajvana. Trump je ob tej priložnosti japonsko premierko ponovno povabil na uradni obisk v Washington. Po navedbah japonskih vladnih virov sta se sogovornika dogovorila, da bosta njuni administraciji začeli usklajevati podrobnosti za obisk Takaichijeve v ZDA, ki naj bi se predvidoma zgodil spomladi letošnjega leta. Premierka je po pogovoru medijem sporočila, da je bil namen klica utrditev osebnih vezi in potrditev strateškega partnerstva med Tokiem in Washingtonom v luči naraščajočih regionalnih napetosti. Pogovor predstavlja pomemben korak pri oblikovanju zunanjepolitične koordinacije med novo japonsko vlado in Trumpovo administracijo glede vprašanj Kitajske in varnosti v ožini.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 prodal več kot 2,2 milijona električnih vozil, s čimer je prehitel Teslo in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil. Prodaja BYD je za več kot pol milijona presegla prodajo Tesle, ki je v istem letu dobavila 1,64 milijona vozil, kar je 9 % manj kot leto prej.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki so zavzemala kar 96 odstotkov novih registracij avtomobilov. S tem se Norveška približuje izločitvi vozil na bencin in dizel iz svojega trga novih vozil.

Delnice ameriškega proizvajalca električnih vozil Tesla so se ob začetku trgovanja v letu 2026 podražile, čeprav je podjetje v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 16-odstotni padec dobav vozil. V zadnjem trimesečju leta 2025 je podjetje pod vodstvom Elona Muska kupcem dostavilo 418.227 vozil, kar je manj od pričakovanj in bistveno manj kot v enakem obdobju leto poprej. Na letni ravni so se dobave zmanjšale za 8,6 odstotka na skupno 1,6 milijona vozil, kar pomeni, da je prodaja upadla že drugo leto zapored. Kljub negativnim prodajnim trendom so vlagatelji na borzi Nasdaq pokazali optimizem, saj se je vrednost delnice TSLA v predmarketnem trgovanju zvišala za približno dva odstotka. Analitiki ocenjujejo, da trg nagrajuje Teslin premik k umetni inteligenci in avtomatizaciji, vključno s projektom robotaksijev. Pozitiven vpliv na ugled znamke naj bi imel tudi umik Elona Muska iz aktivne vloge v vladnem oddelku za učinkovitost (DOGE), kar je v preteklosti odvračalo del progresivnih kupcev. Podjetje bo podrobne finančne rezultate za zadnje četrtletje razkrilo 28. januarja, ko bodo znani tudi vplivi nižje prodaje na profitne marže.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo med 4. in 7. januarjem obiskal Kitajsko na svojem prvem državniškem obisku v tej državi. Po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap bo predsednik najprej obiskal Peking, kjer se bo 6. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, nato pa bo pot nadaljeval v Šanghaj. Obisk ima velik simbolni pomen, saj načrtujejo tudi ogled zgodovinskih prostorov začasne vlade Republike Koreje iz obdobja japonske kolonialne nadvlade. Uradni Seul je pred obiskom poudaril svojo zavezanost politiki ene Kitajske. Južnokorejski uradniki so v izjavah za javnost potrdili, da država vztraja pri spoštovanju tega načela, kar je bil tudi eden izmed ključnih pogojev, ki jih je Peking izpostavil med predhodnimi pogovori zunanjih ministrov obeh držav. Pričakuje se, da bodo pogovori med voditeljema osredotočeni na krepitev gospodarskega sodelovanja in stabilizacijo razmer v regiji, kjer se obe državi srečujeta z varnostnimi izzivi. Analitiki ocenjujejo, da poskuša Lee Jae-myung z obiskom uravnotežiti zunanjepolitične odnose med Washingtonom in Pekingom, hkrati pa nasloviti zgodovinska vprašanja, ki so pomembna za nacionalno identiteto Južne Koreje. Vrhunsko srečanje v Pekingu bo ključno za določitev prihodnje smeri diplomatskih odnosov v Vzhodni Aziji.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je v letu 2025 po številu prodanih električnih vozil prehitel ameriško družbo Tesla in tako prevzel vodilno vlogo na svetovnem trgu. Po dostopnih podatkih je BYD v preteklem letu prodal 2,26 milijona električnih avtomobilov, medtem ko so ocene za Teslo znašale približno 1,6 milijona vozil. Ta premik na vrhu odraža hitro rast kitajske avtomobilske industrije in vse večjo konkurenčnost njihovih modelov na globalni ravni. Vzpon kitajskega velikana se dogaja v času, ko se je ameriška Tesla spopadala z upadom prihodkov in dobička, kar je bilo opazno že v drugi polovici leta 2024 in začetku leta 2025. Medtem ko BYD širi svojo ponudbo in dosega nove trge, je Tesla v zadnjem obdobju poročala o manjšem povpraševanju in nižjem tržnem deležu, zlasti na evropskem trgu. Dinamika prodaje kaže na strukturne spremembe v panogi e-mobilnosti, kjer kitajska podjetja učinkovito izkoriščajo prednosti v dobavnih verigah in nižjih proizvodnih stroških.

Kitajski veleposlanik v Beogradu Li Ming je v uradni izjavi ocenil, da sta Srbija in Kitajska v letu 2025 dosegli pomemben napredek v medsebojnih odnosih. Napovedal je, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje, večje število skupnih projektov in nove investicije, kar bo neposredna posledica uresničevanja novega kitajskega petletnega načrta. Po njegovih besedah ta strateški dokument predstavlja izjemno priložnost za Srbijo, ki jo Peking obravnava kot ključno partnerico v regiji. Veleposlanik je poudaril, da se bo kitajsko-srbsko prijateljstvo v prihodnjem obdobju še krepilo, pri čemer bo poudarek na gospodarskem razvoju in infrastrukturnem povezovanju. Ming verjame, da bodo načrtovani ukrepi Kitajske omogočili stabilno rast in nove razvojne možnosti za srbsko gospodarstvo, kar utrjuje položaj Beograda kot osrednjega kitajskega zaveznika na Balkanu.

Številne države na severni polobli so vstop v novo leto 2026 dočakale ob izrazitem poslabšanju vremena, ki ga zaznamujejo nizke temperature, močno sneženje in dež. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z različnimi vremenskimi ekstremi, od arktičnega mraza v osrednjem delu države do nevarnega poledenelega dežja na severozahodu, kjer so oblasti že izdale opozorila pred poledico na cestah. Podobne razmere prevladujejo v severni Indiji, kjer gosta megla in mraz povzročata resne težave v letalskem prometu in zmanjšujejo vidljivost. Evropski jugovzhod prav tako poroča o močni ohladitvi; v Grčiji so meteorologi napovedali padec temperatur do -3 stopinj Celzija v Solunu, medtem ko se v okolici Aten pripravljajo na snežne padavine. Tudi v Aziji beležijo rekordne vrednosti, saj je observatorij v Hongkongu izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, ker naj bi se temperature v urbanih območjih spustile do 12 stopinj Celzija. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo hladne fronte in nestabilno vreme nadaljevali tudi v prvih dneh januarja, kar bo vplivalo na logistiko in vsakdanje življenje v več svetovnih prestolnicah.

Zohran Mamdani, ki se opisuje kot demokratični socialist, je prisegel kot prvi muslimanski župan New Yorka. Njegova kampanja je navdušila mlade volivce, obljubil pa je tudi povečanje davkov. Medtem so zaradi izteka subvencij za zdravstveno varstvo stroški zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov močno narasli, kar je povzročilo nezadovoljstvo volivcev.

Svetovni avtomobilski proizvajalci so za leto 2026 napovedali vrsto strateških premikov, s katerimi so se spoprijeli z ohlajanjem trga električnih vozil (EV) in spremembami v zakonodaji. Kitajski tehnološki velikan Xiaomi je razširil svojo ponudbo s štirimi novimi modeli, pri čemer se je prvič osredotočil na tehnologijo električnih vozil s podaljšanim dosegom (EREV). Ta tehnologija z uporabo majhnega bencinskega motorja kot generatorja naslavlja strah uporabnikov pred prazno baterijo na daljših poteh. Hkrati so ameriški in avstralski trgi pričakovali prihod cenovno dostopnejših modelov, kot je prenovljeni Chevrolet Bolt, ki naj bi ublažili pritisk po izteku subvencij in uvedbi novih carin. Avstralija se je pripravljala na rekordno število novih modelov električnih poltovornjakov in športnih vozil, medtem ko so regulativne spremembe, vključno z uvedbo pristojbin za uporabo cest, vnašale negotovost v sektor. V Združenih državah Amerike je industrija prešla v fazo prilagajanja po izteku zveznih davčnih olajšav, kar je proizvajalce prisililo v prevrednotenje proizvodnih načrtov. Kljub satiričnim napovedim o uporabi umetne inteligence v oblikovanju in težavam pri prenovi znamk, kot je Jaguar, je leto 2026 ostalo ključno za uveljavitev cenejših električnih vozil na globalnem trgu.

Tajvanske organizacije gluhih so izrazile oster protest proti opozicijskima strankama Kuomintang (KMT) in Tajvanski ljudski stranki (TPP), ki sta v parlamentu blokirali osrednji državni proračun. Zaradi zamrznitve sredstev v višini 50 milijonov tajvanskih dolarjev, namenjenih Uradu za komuniciranje z javnostjo pri vladi, so se prekinile storitve tolmačenja v znakovni jezik na uradnih vladnih tiskovnih konferencah. To je neposredno omejilo dostop gluhih oseb do ključnih informacij o novih politikah in varnostnih opozorilih, kar predstavlja kršitev njihove pravice do enakopravne obveščenosti. Medtem ko se politični boj v parlamentu stopnjuje, tehnološki sektor poskuša zapolniti vrzeli z inovacijami. Univerza za znanost in tehnologijo v Taipeiju je razvila virtualnega ambasadorja za znakovni jezik, imenovanega 'Xiao Lu', ki uporablja umetno inteligenco za komunikacijo na javnih mestih, kot so postaje podzemne železnice in športni stadioni. Kljub tehnološkemu napredku pa predstavniki invalidskih organizacij poudarjajo, da digitalni pripomočki ne morejo v celoti nadomestiti profesionalnih tolmačev v živo, zlasti pri kompleksnih političnih vprašanjih. Pozivajo k takojšnjemu sprejetju proračuna, ki bi zagotovil stabilno financiranje strokovnega tolmačenja.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2025 izpostavil izjemen tehnološki vzpon države, ki ga zaznamujejo preboji na področju umetne inteligence (UI) in robotike. Kljub ameriškim omejitvam pri izvozu naprednih polprevodnikov so kitajska podjetja, kot je DeepSeek, razvila stroškovno učinkovite modele UI, ki zaobilaze obstoječe sankcije. Ši je poudaril, da je kitajski bruto domači proizvod (BDP) leta 2025 dosegel 140 bilijonov juanov (približno 20 bilijonov dolarjev), s čimer je država izpolnila cilje petletnega načrta in ohranila stabilno petodstotno gospodarsko rast. Na trgu strojne opreme za UI se odvijajo obsežni premiki, saj podjetje ByteDance za leto 2026 načrtuje nakup Nvidijinih čipov H200 v vrednosti 14 milijard dolarjev, kar predstavlja znatno povečanje glede na letošnje investicije. Čeprav je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa odobrila izvoz teh specifičnih procesorjev, Peking formalne odobritve za nakup še ni podal, saj želi zaščititi domačo industrijo polprevodnikov. Hkrati se v tekmo za prevlado na področju pomnilniških čipov HBM4 vrača južnokorejski Samsung, ki po navedbah vodstva podjetja že prejema pozitivne odzive strank glede konkurenčnosti svojih novih produktov, kar signalizira ponovni vzpon tehnološkega giganta v tem ključnem segmentu.

Vstop v leto 2026 so po celotni severni polobli zaznamovale ekstremne vremenske razmere, ki so povzročile številne nevšečnosti v prometu in oskrbi. V Združenih državah Amerike so se prebivalci na prvi dan leta spopadali z ledenim dežjem in nevarno poledico, kar je povzročilo izdajo posebnih opozoril za voznike na mostovih in nadvozih. Severno Indijo sta zajela gosta megla in sneženje, kar je močno ohromilo letalski promet, predvsem v prestolnici New Delhi. Podobne razmere so zabeležili tudi v Evropi in Aziji. V Grčiji so meteorologi napovedali padec temperatur do -3 stopinje Celzija v Solunu ter snežne padavine v višjih predelih. Hongkonški observatorij je izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj se je hladna fronta iz province Guangdong razširila nad obalna območja in povzročila nenaden padec temperatur v urbanih središčih. Arktični zrak, ki je zajel te regije, še naprej povzroča težave pri vsakodnevnih dejavnostih, meteorologi pa za prihodnje dni napovedujejo nadaljevanje mrzlega vremena z občasnim sneženjem.

Hongkonški sektor maloprodaje je novembra lani nadaljeval trend okrevanja, saj se je vrednost prodaje na letni ravni povečala za 6,5 odstotka. Po uradnih podatkih hongkonškega oddelka za statistiko je bila začasna ocena vrednosti prodaje na drobno določena pri 33,7 milijarde hongkonških dolarjev (približno 4,3 milijarde ameriških dolarjev), kar predstavlja že tretji zaporedni mesec z več kot 6-odstotno rastjo. K rasti so največ prispevale prodaja električnih naprav in drugega trajnega potrošnega blaga, ki se je povečala za 38,6 odstotka, ter prodaja zdravil in kozmetike z 9,2-odstotnim povečanjem. Rahlo rast so zabeležili tudi pri oblačilih, nakitu in urah. Na drugi strani so padec zabeležili v kategorijah goriv, pohištva ter knjig in tiskovin. Vladni predstavniki so ob objavi podatkov poudarili, da okrevanje poganjajo stabilne makroekonomske razmere, izboljšano razpoloženje lokalnih potrošnikov in ponovna rast števila tujih obiskovalcev. Za prvih 11 mesecev leta 2025 se je skupna vrednost maloprodaje na letni ravni povečala za 0,4 odstotka.