Gospodarstvo Združenih držav Amerike je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v prvem letu njegovega mandata zabeležilo mešane rezultate, ki jih zaznamujejo močna rast bruto domačega proizvoda in agresivna carinska politika. V tretjem četrtletju leta 2025 se je ameriško gospodarstvo okrepilo za 4,3 odstotka, kar predstavlja najhitrejšo rast v zadnjih dveh letih, predvsem na račun povečane domače in javne porabe. Hkrati so se povprečne carinske stopnje povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v zvezni proračun prinesli približno 200 milijard dolarjev dodatnih prihodkov, so hkrati povzročili nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do nepričakovanega znižanja cen zdravil za hujšanje, kar strokovnjaki pripisujejo povečani tržni konkurenci namesto birokratskim posegom. Podjetji Eli Lilly in Novo Nordisk sta po letih trditev o fiksnih stroških raziskav znižali cene svojih ključnih izdelkov, ko se je v panogi pojavil neposreden tržni pritisk. Kljub pozitivnim kazalnikom rasti in padanju inflacije pa se v leto 2026 ZDA podajajo z naraščajočo negotovostjo. Ameriška gospodinjstva ostajajo pesimistična glede prihodnosti, medtem ko se centralna banka Federal Reserve spopada z vprašanji o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer v luči rahlega ohlajanja trga dela in rekordnega javnega dolga.

Prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa so zaznamovali mešani gospodarski kazalniki, ki vključujejo robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025, hkrati pa tudi naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva. Trumpova administracija je agresivno uveljavljala svojo filozofijo "Amerika na prvem mestu", kar se je odrazilo predvsem v drastičnem povišanju povprečnih carinskih stopenj z 2,4 na 16,8 odstotka. Čeprav so carine zvezni blagajni prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati destabilizirale mednarodne trgovinske odnose in povzročile pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove finančne prihodnosti. Na področju farmacije se je trg odzval na pritiske konkurence, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je kmalu sledil tekmec Novo Nordisk. Ta premik je ovrgel dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za raziskave in razvoj. Kljub umirjanju inflacije v primerjavi z letom 2022 pa se ameriška gospodinjstva na začetku leta 2026 še vedno spopadajo z občutkom nestabilnosti. Ameriška centralna banka (Fed) je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem obrestnih mer, medtem ko se brezposelnost postopno zvišuje, kar vzbuja vprašanja o morebitni bližajoči se recesiji. Dodatno negotovost vnaša pričakovana odločitev vrhovnega sodišča glede zakonitosti uvedenih carin.

Ameriško gospodarstvo vstopa v leto 2026 v znamenju znatne negotovosti, ki jo narekujejo odločitve o obrestnih merah Zveznih rezerv (Fed), pričakovana sodba vrhovnega sodišča glede carin predsednika Donalda Trumpa in potencialni poki balonov v sektorju umetne inteligence. Kljub znižanju inflacije z vrha v letu 2022 ameriška gospodinjstva ostajajo previdna, saj se stopnja brezposelnosti vztrajno, čeprav zmerno, zvišuje. Fed je konec leta 2025 že tretjič znižal ključno obrestno mero za četrt odstotne točke, kar je sprožilo ugibanja, ali se cikel sproščanja denarne politike zaključuje ali pa gre za pripravo na recesijo. Na kapitalskih trgih se vlagatelji spopadajo z vprašanjem vključevanja bitcoina v tradicionalne finančne sisteme. Ponudnik indeksov MSCI Inc. bo sredi januarja sprejel ključno odločitev o tem, ali bo iz svojih globalnih referenčnih indeksov izključil podjetja, ki držijo velike rezerve bitcoina kot primarno premoženje. Ta poteza bi lahko povzročila za več milijard dolarjev prisilnih prodaj delnic teh podjetij in določila nov precedens za to, kako Wall Street obravnava kriptovalute kot zakladniško sredstvo podjetij. Hkrati analitiki opozarjajo na morebitne popravke na borzah po treh letih rasti, še posebej, če se obeti za leto 2026 izkažejo za preveč optimistične.

Združene države Amerike so se odločile za razširitev operativnega območja svojih vojaških sil, nameščenih v Južni Koreji, zunaj Korejskega polotoka. Po poročanju medijske hiše Nikkei Asia je namen te strateške prilagoditve vzpostavitev bojne pripravljenosti za morebitno posredovanje ob izbruhu konflikta v Tajvanski ožini. Washington s to potezo krepi svojo odvračalno držo, ki ni več usmerjena zgolj proti Severni Koreji, temveč neposredno naslavlja tudi naraščajočo vojaško moč in regionalne ambicije Kitajske. Prilagoditev delovanja ameriškega kontingenta v Južni Koreji predstavlja pomemben premik v pacifiški obrambni strategiji, saj so bile te sile tradicionalno vezane izključno na obrambo pred morebitno agresijo Pjongjanga. Razširitev pooblastil omogoča hitrejšo logistično in operativno podporo Tajvanu v primeru kitajskega napada, kar dodatno zaostruje varnostno dinamiko v Vzhodni Aziji. Odločitev sovpada z nedavnimi diplomatskimi napetostmi v regiji in obsežnimi vojaškimi vajami kitajske vojske v okolici otoka.

Nekdanji predsednik Chen Shui-bian je obtožil premierja Zhuo Rongtai-ja, da je ukazal prepoved njegove televizijske oddaje "Predsednik govori iz izkušenj". Ta poteza se razlaga kot izziv predsedniku Lai Ching-teju. Hkrati vladajoča stranka poskuša rešiti proračun s strategijo "tri cevi", v kateri sodelujeta predsednik Lai in premier Zhuo, da bi pridobila podporo javnosti za nujnost proračuna za nacionalne projekte in socialno blaginjo.

Ekonomist Igbal Gulijev, dekan Fakultete za finančno ekonomijo na MGIMO, je v analizi za medij aif.ru pojasnil razloge, zaradi katerih Združene države Amerike obravnavajo venezuelsko nafto kot svojo lastnino. Gulijev izpostavlja preplet zgodovinskih, ekonomskih in geopolitičnih dejavnikov, ki določajo ameriško strategijo v regiji. Po njegovih navedbah so izjave nekdanjega in ponovno izvoljenega predsednika Donalda Trumpa o pripadnosti venezuelskih naravnih virov ZDA utemeljene na prepričanju o zgodovinski upravičenosti in zaščiti ameriških investicij. Ta retorika je služila kot ideološka podlaga za nedavne zaostritve v odnosih med državama. Analiza prav tako poudarja, da se ZDA v Venezueli neposredno spopadajo z vplivom Kitajske, ki je v zadnjih desetletjih postala ključna gospodarska partnerica Caracasa. Gre za strateški boj za nadzor nad največjimi svetovnimi zalogami nafte, pri čemer Washington poskuša omejiti kitajsko prisotnost v svoji tradicionalni interesni sferi. Ekonomski vidik vključuje tudi zahtevke ameriških naftnih podjetij za odškodnine zaradi pretekle nacionalizacije njihovega premoženja pod vodstvom pokojnega Huga Chaveza in sedanjega predsednika Nicolasa Madura, kar Washington interpretira kot krajo ameriškega kapitala.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Ekipa 1. FC Saarbrücken je osvojila naslov nemškega pokalnega prvaka v namiznem tenisu, kar predstavlja prvi naslov za klub, odkar se mu je pridružil kitajski zvezdnik Fan Zhendong. Kitajski olimpijski prvak, čigar prestop v nemško bundesligo je leta 2025 veljal za največji športni podvig leta, je bil ključen člen pri zmagoslavju ekipe. Zmaga potrjuje prevlado Saarbrückna v nemškem prostoru in upravičuje visoka pričakovanja javnosti ter investicije kluba v vrhunske tuje igralce. Saarbrücken je s Fanom Zhendongom v postavi dosegel pomemben mejnik, saj so navijači in vodstvo kluba po njegovem prihodu nestrpno pričakovali prvo lovoriko. Finale pokala je postreglo z vrhunskim namiznim tenisom, v katerem je kitajski zvezdnik upravičil svoj ugled enega najboljših igralcev na svetu. Ta uspeh dodatno krepi ugled nemške lige kot najmočnejšega nacionalnega prvenstva v Evropi, kjer lahko nastopajo tudi najboljši azijski igralci na vrhuncu svoje kariere.

V začetku januarja 2025 sta se v azijskem kulturnem prostoru odvila dva pomembna dogodka na področju zabavne industrije. V Tajpeju je veteran tajvanskega novinarstva Feng Guang-yuan prvič v živo izvedel svojo satirično predstavo »Nagrade Golden Horse-shit« (Jinmafen), v kateri je s pomočjo ostrega humorja kritiziral najbolj bizarne politične dogodke preteklega leta. Med »nagrajenci« so se znašli vidni politiki, kot sta nekdanji predsednik Ma Ying-jeou in Huang Kuo-chang, ki so bili tarča posmeha zaradi svojih javnih nastopov in političnih odločitev. Prireditev, ki je bila v preteklosti omejena na časopisne kolumne, je letos v glasbeni dvorani Shifang privabila številno občinstvo, ki je z navdušenjem spremljalo politično satiro. Hkrati je v Macau potekal prestižni dogodek TVB »Wan Qian Xing Hui 2025«, kjer so podelili nagrade za najboljše dosežke v televizijski produkciji Hongkonga. Rdečo preprogo so zaznamovale modne izbire zvezdnic, kot so Kelly Cheung, Alice Chan in Carman Yeung, ki so pritegnile pozornost medijev z izzivalnimi oblačili. Dogodek velja za osrednji letni vrhunec hongkonške televizijske hiše TVB, kjer so nagradili najboljše igralce in priljubljene televizijske oddaje preteklega leta. Oba dogodka odražata dinamičnost azijske zabavne scene, ki sega od ostre politične kritike na Tajvanu do blišča komercialne televizije v Hongkongu.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Kitajska je od Združenih držav Amerike zahtevala nemudoma izpustitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki so ga ameriške sile zajele in odpeljale iz države med sobotnim vojaškim vdorom. Diplomatski odzivi na ameriško operacijo so bili ostri, saj je Iran dejanje označil za državni terorizem, kritikam pa se je pridružila tudi Severna Koreja. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem pritisku Washingtona na Caracas, ki se je v preteklosti stopnjeval z vojaško prisotnostjo v regiji. Papež Leon XIV. je v izjavi za javnost poudaril, da mora biti v ospredju predvsem dobrobit venezuelskega ljudstva, medtem ko ameriška stran svoja dejanja opravičuje v okviru širših prizadevanj proti kriminalu in trgovini z drogami. Dogodek predstavlja vrhunec večletnih sporov med ZDA in Venezuelo, ki so v preteklosti že vključevali napotitve bojnih ladij in tiralice za najvišje predstavnike države.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Naraščajoče povpraševanje po umetni inteligenci (UI) je povzročilo strmo povišanje cen pomnilniških čipov, kar predstavlja resno grožnjo evropskim načrtom za razvoj digitalnega gospodarstva. Evropa se trenutno spopada s pomanjkanjem strategije za izhod iz cenovne spirale, medtem ko upravljavci podatkovnih centrov občutijo vse večje finančne pritiske. Moduli RAM so se iz običajnih izdelkov preoblikovali v ključne strateške vire novega gospodarstva, ki so nujni za pametne telefone, strežnike in industrijsko proizvodnjo. Strateški boj za prevlado na trgu polprevodnikov se dodatno zaostruje zaradi geopolitičnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nedavno podjetju NVIDIA podelila omejeno dovoljenje za izvoz čipov na Kitajsko, vendar ob tem uvaja 25-odstotne izvozne dajatve. ZDA čipe vse pogosteje uporabljajo kot geopolitični vzvod, podobno kot so to storile z dobavami utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropo. Evropska unija tako ostaja ujeta med pritiski trga in pomanjkanjem lastnih zmogljivosti na področju kritične strojne opreme.

Donald Trump je po napadu na Venezuelo zagrozil s potencialno vojaško operacijo v Kolumbiji in ponovil, da potrebujejo Grenlandijo, saj naj bi bila Danska nezmožna skrbeti zanjo. Opozoril je tudi Kubo in Mehiko. Poleg tega je dejal, da bo predsednica Venezuele Delcy Rodriguez doživela usodo Madura, če ne bo poslušala nasvetov ZDA.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s trenutnim vodstvom Venezuele, vendar pod pogojem, da ti sprejmejo "pravilne odločitve". Izjava prihaja le dan po obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA odstranile dolgoletnega voditelja Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor na ameriških tleh. Rubio je poudaril, da bodo ZDA prihodnje odnose gradile na podlagi konkretnih dejanj novih venezuelskih oblasti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibih in Venezuelo obtoževale sodelovanja s kriminalnimi karteli. Trenutno stanje v Caracasu ostaja negotovo, saj Washington od novih upraviteljev države pričakuje popolno politično preobrazbo in prekinitev povezav s prejšnjim režimom. Mednarodna javnost pozorno spremlja odziv preostalih venezuelskih varnostnih sil na aretacijo Madura in ameriške zahteve po reformah.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naziv največjega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj ga je prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani dobavila 1,64 milijona vozil, kar predstavlja 9-odstotni upad v primerjavi z letom prej, medtem ko je BYD prodal rekordnih 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo politični polarizaciji izvršnega direktorja Elona Muska, izteku ameriških davčnih olajšav in močni konkurenci iz tujine. Kljub temu so delnice Tesle ob koncu tedna zabeležile rahlo rast, saj vlagatelji še vedno stavijo na razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov. Širše ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa kaže mešano sliko. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna (4,3 %), se trg dela ohlaja z najšibkejšim zaposlovanjem po letu 2009. Povprečne carinske stopnje so se zvišale na 16,8 %, kar je povečalo proračunske prihodke, a hkrati destabiliziralo trgovinske odnose in zvišalo življenjske stroške. Na kitajski strani tehnološki velikan Xiaomi močno presega cilje; po prodaji 410.000 vozil v letu 2025 načrtujejo dobavo 550.000 enot v letu 2026, s čimer se dodatno zaostruje konkurenca na svetovnem trgu.

Razkrite so bile podrobnosti o ameriški operaciji "Resolución Absoluta", ki je vključevala elitne enote, taktične izpade električne energije in obsežno zračno podporo. Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev Nicolása Madura. Prebivalci Venezuele se soočajo z dolgimi vrstami za nakup hrane in goriva po napadih v Caracasu. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je kritiziral Trumpa zaradi kršenja mednarodnega prava z vojaško operacijo.

Mjanmarska vojaška hunta je ob 78. obletnici neodvisnosti države, ki je bila obeležena 4. januarja 2026, amnestirala in izpustila več kot 6000 zapornikov. Med izpuščenimi sta tudi odmevni osebnosti: manekenka Nang Mwe San, ki je bila leta 2022 obsojena na šestletno zaporno kazen zaradi domnevnih kršitev zakonodaje o elektronskih transakcijah, povezanih z objavo eksplicitnih vsebin, ter nekdanji minister za informiranje U Ye Htut. Slednji je bil zaprt leta 2023 zaradi objav na družbenih omrežjih, ki naj bi škodovale ugledu vojaške uprave. Amnestija prihaja v času, ko se vojaški režim spopada z močnim odporom uporniških skupin, kot je Vojska naroda Ta'ang (TNLA), in nenehnimi kritikami mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi narodi, zaradi kršitev človekovih pravic in zatiranja civilnega prebivalstva. Kljub uradnim proslavam v mestih, kot je Naypyidaw, se vojska na terenu sooča z izgubo nadzora v ključnih regijah, vključno z zveznima državama Shan in Kachin. Poročila navajajo, da uporniške sile pod vodstvom KIA in AA dosegajo pomembne vojaške uspehe, kar sili hunte k uporabi letalskih napadov na civilne cilje, šole in verske objekte. Hkrati so se pojavile informacije o vzpostavljanju novih središč za spletne goljufije v obmejnih območjih pod zaščito obmejnih straž (BGF), ki se vse bolj distancirajo od neposrednega vpliva centralne vojske in raje sodelujejo s kitajskimi kriminalnimi združbami. Kitajska medtem preko svojih državnih medijev poudarja lastno stabilnost in uspeh razvojnega modela pod vodstvom Xi Jinpinga, s čimer ohranja vpliv v regiji.

Podjetje Xreal, vodilni svetovni ponudnik na področju očal za razširjeno resničnost (AR), je v Las Vegasu predstavilo novo serijo naprav 1S. Nova očala prinašajo izboljšano optiko z ločljivostjo 1200p in so del širšega ekosistema serije One, ki vključuje tudi modela One in One Pro. Poleg očal je podjetje na trg poslalo še Neo Power Hub, kompaktno enoto, ki združuje zunanjo baterijo in vmesnik za prenos video signala, kar uporabnikom omogoča daljšo avtonomijo pri delu ali igranju videoiger. Naprava 1S se osredotoča na prenosljivost in dostopnost, pri čemer so prvi testi s strani strokovnih medijev poudarili izjemno zmogljivost prikaza tridimenzionalne prostorske slike. Očala so zasnovana predvsem za ljubitelje mobilnega igranja sreč in tiste, ki potrebujejo sekundarni virtualni zaslon na poti. Z novo strojno opremo želi Xreal utrditi svoj tržni delež v industriji nosljive tehnologije, ki vse bolj prodira v vsakdanjo uporabo tako v poslovne namene kot za zabavo. Izdelki so bili uradno predstavljeni 4. januarja 2026 na sejmu v Las Vegasu.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.