APDEJT.si

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

Ilie Ilaşcu, nekdanji politični zapornik režima v Tiraspolu, nekdanji poslanec v parlamentu Republike Moldavije in nekdanji član romunskega parlamenta, je umrl v ponedeljek, 17. novembra, v starosti 73 let. Ilaşcu bo pokopan v Bukarešti.

Aktivist za človekove pravice Vadim Pogorlețchi je bil izpuščen iz zapora, potrdil je direktor programa Promo-LEX, Vadim Vieru. Pogorlețchi je bil aretiran avgusta 2022 in nezakonito pridržan več kot tri leta v zaporih v Pridnestrski regiji.

Nemčija bo Moldaviji zagotovila dodatnih 24,4 milijona evrov pomoči v obliki donacije za podporo procesu vstopa v EU in posodobitev države. To je sporočil nemški veleposlanik v Moldaviji, Hubert Knirsch, na srečanju s premierjem Alexandrujem Munteanujem.

Komisija za ocenjevanje sodnikov v Moldaviji je zaključila novembrsko sejo, na kateri je obravnavala štiri primere. Med njimi sta bila dva primera, ki ju je Svet sodstva vrnil v ponovno oceno, primer kandidatke za sodnico na Pritožbenem sodišču Centru in primer sodnice, ki je opravljala vodstveno funkcijo. Komisija je eno sodnico označila kot 'brez dvomov'.

Proti predsedniku teritorialne pisarne stranke "Šor" v Bricenih je bila vložena obtožnica zaradi sprejemanja več kot 1,8 milijona lejev za nezakonito financiranje stranke. Protikorupcijsko tožilstvo je zaključilo preiskavo in predalo zadevo sodišču, kjer bo potekalo sojenje. Cristi Pîntea naj bi bil vpleten v sprejemanje nezakonitega financiranja stranke iz organizirane kriminalne združbe.

Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča Republike Moldavije, Alexandru Tănase, je pozval k izstopu države iz Skupnosti neodvisnih držav (CIS). V izjavi je poudaril, da Rusija nikoli ni spoštovala sporazumov znotraj CIS in jih je uporabljala le, ko so ji bili koristni. Tănase meni, da so sporazumi, podpisani z Rusijo, manj vredni od papirja, na katerem so napisani.

Moldavija je izrazila zaskrbljenost glede odvisnosti letališča v Kišinjevu od ruskega podjetja LUKOIL, ki letališče oskrbuje z letalskim gorivom. Ta odvisnost po mnenju Moldavije predstavlja tveganje.

Rusija je v nočnih napadih na Ukrajino izstrelila 450 dronov in 45 raket, pri čemer je po besedah predsednika Zelenskega ciljala na energetski sektor in drugo infrastrukturo. Napadi so povzročili škodo na večjih energetskih objektih v regijah Kijev, Poltava in Harkov. Medtem so ZDA pohvalile evropske države, vključno z Grčijo, Bolgarijo, Romunijo, Moldavijo in Ukrajino, za krepitev energetske varnosti in obljubile dobavo cenovno dostopnega, zanesljivega ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) svojim zaveznikom v Evropi.

Parlament Republike Moldavije je začasno ukinil parlamentarne skupine za prijateljstvo z Rusijo in Belorusijo. Odločitev je bila sprejeta zaradi ruske agresije v Ukrajini. Podpredsednica parlamenta Doina Gherman je poudarila, da je nujno vzdrževati prijateljske odnose z državami, ki spoštujejo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Moldavije.

Državna energetska družba Centrenergo je sporočila, da so vse termoelektrarne v Ukrajini prenehale proizvajati elektriko zaradi ruskih napadov. Ukrajinska ministrica za energijo Svetlana Grinčuk je izjavila, da Kijev sodeluje s partnerji pri krepitvi protizračne obrambe energetskih objektov. Ruske sile so napadle termoelektrarno TEC-1 v Voronežu z brezpilotnimi letalniki.

Ruske sile so poleg letališča Starokonstantinov napadle tudi ukrajinski vojaško-obveščevalni center v Brovarih v Kijevski regiji. Napade je potrdil ruski center za odnose z javnostjo.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sporočil, da azerbajdžanska vojska izvaja obsežno posodobitev in prehaja na standarde NATO.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Češki kriminalisti so v mednarodni akciji, ki je potekala v več državah, aretirali in obtožili šestnajst ljudi, osumljenih obsežne trgovine z drogami. Organizirana skupina je tihotapila pervitin iz Egipta v Češko s pomočjo kurirjev v prtljagi na turističnih letih. Skupino sta vodila Čeh in tujec, ki sta skupaj sodelovala pri proizvodnji metamfetamina v Češki, Moldaviji, Poljski, Egiptu in na Madžarskem.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.

Ukrajina in še osem drugih evropskih držav se je pridružilo odločitvi o podaljšanju sankcij Evropske unije proti voditeljem Pridnestrja, separatistične regije, ki jo podpira Rusija in je mednarodno priznana kot del Moldavije. Svet EU je 27. oktobra 2025 sprejel sklep o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti vodstvu Pridnestrske regije v Moldaviji do 31. oktobra 2026.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kallas, je izrazila prepričanje, da bi lahko Evropska unija sprejela nove članice do leta 2030. Poudarila je, da je to nujno zaradi geopolitičnih razmer, ki jih zaznamuje vojna v Ukrajini. Med državami, ki so na poti v EU, sta omenjeni Republika Moldavija in Ukrajina, medtem ko naj bi bile Srbija in Gruzija v zastoju.

Romunski minister za energetiko je izjavil, da ne bo zahteval podaljšanja roka za ameriške sankcije proti Lukoilu. Napovedal je, da bo Romunija prevzela nadzor nad rafinerijo Petrotel v Ploeštiju, da bi zagotovila stabilnost energetskega sistema, izvajanje mednarodnih sankcij in zaščito delovnih mest.

Evropska unija bo v prihodnjem letu povečala sredstva za obrambo in varnost meja, čeprav se bo celotni proračun nekoliko zmanjšal. Pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili, da bo v proračunu za leto 2026 predvidenih približno 190 milijard evrov. Za migracije in upravljanje meja je predvidenih več kot pet milijard evrov, medtem ko se bodo izdatki za varnost in obrambo povečali za 200 milijonov evrov.

Romunija in Bolgarija si prizadevata preprečiti zaprtje rafinerij Lukoil, preden začnejo veljati ameriške sankcije proti ruskim lastnikom. Washingtonova odločitev o sankcioniranju podjetij Lukoil in Rosneft je povzročila težave v več evropskih državah, ki želijo preprečiti prekinitev dobave goriva. Romunija razmišlja o zahtevi za preložitev sankcij.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je od Moldavije zahtevalo podatke o ruskih kampih v Republiki Srbski. Preiskava se nanaša na domnevno prisotnost in vpliv skupine Wagner na Balkanu. Oblasti v Republiki Srbski in rusko veleposlaništvo v BiH so obstoj kampov zanikale.

Protikorupcijsko tožilstvo je zaključilo preiskavo in na sodišče poslalo kazenski spis proti podpredsednici regionalne organizacije Rîșcani v Kišinjevu, ki je bila članica nekdanje politične stranke "Șor". Obtožena je, da je sostorilka pri nezakonitem financiranju politične stranke s strani organizirane kriminalne skupine.

Moldavska služba za informacije in varnost (SIS) je začasnega sirskega predsednika Ahmeda aš-Šaraa uvrstila na seznam teroristov. Novico je objavila tiskovna agencija TASS.

Moldavija je v svojo oborožitev diskretno vključila izraelske havbice ATMOS 2000 kalibra 155 mm, nameščene na tovornjakih. S tem je država pridobila prvo moderno samovozno artilerijsko zmogljivost. Poteza utrjuje prehod Kišinjeva s sovjetskih sistemov na standarde NATO, poroča Army Recognition.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.

Grški minister za infrastrukturo in promet, Chrístos Dímás, je na gospodarskem forumu Delphi v Torontu poudaril stabilno rast grškega gospodarstva ter strateške naložbe v infrastrukturo in promet. Dímás je predstavil podatke o uspešnosti grškega gospodarstva v zadnjih letih, ki prekaša povprečje Evropske unije v rasti in zmanjševanju brezposelnosti, hkrati pa ohranja pozitivno fiskalno sliko in izboljšuje investicijsko klimo. Poudaril je, da se je podoba Grčije na mednarodnih trgih korenito spremenila.

Moldavska vlada je odobrila zaprtje ruskega kulturnega centra v Kišinjevu, znanega kot Ruski dom. Kremelj je potezo označil za nadaljevanje politike antagoniziranja Rusije. Rossootrudnichestvo, ruska agencija, je sporočila, da pozorno spremlja situacijo okoli centra.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je med obiskom v Kišinjevu v moldavskem parlamentu napovedala odprtje urada Evropskega parlamenta v Kišinjevu. Ob tem je obljubila popolno podporo Moldaviji pri prizadevanjih za pridružitev Evropski uniji. Metsola in predsednica Moldavije Maia Sandu sta skupaj sodelovali na novinarski konferenci.

Moldavija bo zgradila nove energetske povezave z Romunijo in Ukrajino, vključno s projekti Vulcănești-Smârdan, Comrat-Smârdan in Vulcănești-Artsyz. Te povezave bodo okrepile regionalno povezljivost in omogočile integracijo obnovljivih virov energije. Minister za energijo Dorin Junghietu je poudaril, da se je Moldavija v zadnjih treh letih preoblikovala iz ranljivega potrošnika v partnerja.

Ruska agencija Rossotrudničestvo nadzira razmere okoli Ruskega centra za znanost in kulturo v Kišinjevu, glavnem mestu Moldavije. Agencija je preko svoje službe za odnose z javnostmi sporočila, da pozorno spremlja dogajanje.

Moldavski preiskovalci so izvedli preiskave pri članih politične stranke, povezanih z organizacijo "Šor", zaradi suma pranja denarja, konverzije kriptovalut in nezakonitega financiranja političnih aktivnosti. Preiskave so izvedli pripadniki Nacionalnega inšpektorata za preiskave (INI) in specialna enota "Fulger".

Moldavska vlada bo od podjetja Lukoil, ki je pod sankcijami, odkupila skladišča goriva na letališču v Kišinjevu, da bi zagotovila njegovo nemoteno delovanje.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je izjavila, da bo Republika Moldavija v procesu pridruževanja Evropski uniji obravnavana ločeno od Ukrajine. Poudarila je, da se vsaka država ocenjuje individualno in lahko napreduje, ko izpolnjuje pogoje. Metsola je tudi izpostavila vprašanje ločitve od Ukrajine.

Ustavno sodišče Moldavije je potrdilo mandate osmim nadomestnim poslancem, izvoljenim na listi Stranke akcije in solidarnosti (PAS). Potrditev je sledila po tem, ko je osem poslancev odstopilo s svojih položajev. Med potrjenimi poslanci je tudi Igor Talmazan, pravnik in generalni sekretar parlamenta.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je podpisala odlok o ustanovitvi novega Nacionalnega varnostnega sveta (CNS). Med člani tega posvetovalnega telesa, odgovornega za usklajevanje in spremljanje nacionalnih varnostnih politik, je tudi nekdanja romunska ministrica za finance, Anca Dragu, trenutno guvernerka centralne banke v Kišinjevu. CNS bo nadomestil dosedanji Vrhovni varnostni svet (CSS).

Moldavija je 14. novembra v Strasbourgu prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve, Mihai Popșoi, je dejal, da je to za državo čast in velika odgovornost. Mandat Moldavije bo vključeval obsežen koledar dogodkov, tako v Kišinjevu kot v Strasbourgu.

Predsednik vlade Moldavije, Alexandru Munteanu, se je srečal z romunskim veleposlanikom v Moldaviji, Cristianom-Leonom Țurcanujem, in poudaril odlične dvostranske odnose ter prijateljstvo med državama. Munteanu je izpostavil Romunijo kot strateško partnerico in podpornico Moldavije na njeni evropski poti, pri čemer je napovedal nadaljnje tesno sodelovanje.

V Leovi so streljali pred hišo kandidata za župana, Alexandruja Bujoreana. Bujorean, ki se poteguje za drugi mandat, je dejal, da so bili v noči na 8. november okoli 22.30 pred njegovo hišo izstreljeni dva strela. Policija je potrdila incident, vendar je zanikala, da bi šlo za poskus ustrahovanja. Po navedbah policije naj bi mladenič s pištolo svojega očeta streljal, da bi jo pokazal prijatelju.

Moldavski premier Alexandru Munteanu bo v četrtek, 13. novembra, opravil svoj prvi uradni zunanji obisk v Bukarešti. Srečal se bo z romunskim predsednikom Nicușorjem Danom in premierjem Iliejem Bolojanom. Pogovarjali se bodo o dvostranskih odnosih, s poudarkom na projektih.

Republika Moldavija je 14. novembra v Strasbourgu prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Na slovesnosti so bili prisotni zunanji minister Mihai Popșoi, generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset in ambasadorji 46 držav članic. Mandat Moldavije bo trajal šest mesecev.

Evropska komisarka Marta Kos je predstavila prvo poročilo o napredku držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Med devetimi državami sta Črna gora in Albanija najbolj napredovali v procesu približevanja. Komisija naj bi danes predstavila poročila o napredku držav kandidatk na njihovi poti v EU, Kosova pa čaka 'zaušnica' iz Bruslja. Komisarka Kos je pred objavo ocenila, da je leto 2025 ugodno za širitev unije.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je podpisala odlok o imenovanju nove sestave Nacionalnega varnostnega sveta (CNS). CNS bo imel posvetovalno vlogo pri predsednici in bo usklajeval ter odločal o nacionalni varnostni politiki. Sandujeva bo vodila svet, funkcijo sekretarja pa bo opravljal predsedniški svetovalec za obrambo in varnost.

Evropska komisija je Gruzijo zaradi odstopanja od demokratičnih načel označila za nominalno državo kandidatko za članstvo v EU. Po besedah evropske komisarke je gruzijska vlada povzročila resen odmik od demokratičnih načel, kar je dejansko ustavilo evropsko pot države.

Ludmila Laščenova, predsednica ruske skupnosti v Moldaviji, je na seji moldavskega parlamenta čakala skoraj devet ur, da bi dobila besedo. Parlament je medtem prekinil sporazum z Rusijo o delovanju kulturnih centrov, ki je omogočil odprtje Ruskega kulturnega centra v Kišinjovu leta 2009. Socialisti so potezo označili za nepotrebno in nevarno.

Moldavija je v procesu približevanja Evropski uniji dosegla največji letni napredek med vsemi državami kandidatkami, je v Kišinjevu dejala evropska komisarka za širitev Marta Kos. Kljub temu Moldavijo do dejanskega članstva v EU še čaka veliko dela. Kosova je poudarila, da so na napredek Moldavije "ljubosumne" tudi druge države.

Moldavska vlada je začasno prevzela nadzor nad premoženjem družbe Lukoil na mednarodnem letališču "Eugen Doga" v Kišinjevu, da bi zagotovila nemoteno oskrbo letal z gorivom. Minister za energijo Dorin Junghietu je poudaril, da je naftni terminal na letališču strateškega pomena za državo in da je neprekinjena dobava kerozina ključna za letalski sektor. Letališče v Kišinjevu bo začasno upravljalo terminal, da bi zagotovilo neprekinjeno oskrbo s kerozinom.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je imenovala Alexandra Gasnaša, zdravnika in univerzitetnega predavatelja, za svojega svetovalca za zdravje. Gasnaš bo predsednici nudil strokovno pomoč pri oblikovanju javnih politik na področju zdravja, s poudarkom na ozaveščevalnih kampanjah.

Novi premier Republike Moldavije, Alexandru Munteanu, je napovedal, da bo njegov prvi uradni obisk v tujini Bukarešta, sledil pa bo obisk v Bruslju. Munteanu je to sporočil pred prvo sejo nove vlade.