Moldavska predsednica Maia Sandu je s posebnim dekretom podelila državljanstvo Republike Moldavije osmim ruskim državljanom. Med prejemniki so člani in družinski člani ruske rock skupine Bi-2, vključno s sinom solista skupine Fjodorjem Bortnikom, pianistom Glebom Koljadinom ter filmskim kritikom Antonom Dolinom. Odločitev predsednice sledi prošnjam glasbenikov, ki so po ruskem napadu na Ukrajino zapustili državo in se javno izrekli proti vojni. Istočasno moldavske oblasti izvajajo strožjo politiko glede odvzema državljanstva tistim, ki delujejo proti interesom države. Sandu je letos podpisala ukaze o odvzemu državljanstva petim osebam, ki so se pridružile operativni skupini ruskih sil v Pridnestrju. Novi zakonski predpisi v Moldaviji omogočajo odvzem dokumentov vsem, ki služijo v oboroženih silah držav, ki jih Kišinjev priznava za agresorje, ali v nezakonitih formacijah v nepriznani regiji Pridnestrje. Te spremembe bi lahko v prihodnje vplivale na tisoče prebivalcev s dvojnim državljanstvom v tej nemirni regiji.

Moldavska predsednica Maia Sandu je s podpisom posebnega dekreta podelila državljanstvo Republike Moldavije osmim državljanom Ruske federacije. Med prejemniki so vidni posamezniki, povezani z znano rock skupino Bi-2, ki je bila v preteklosti kritična do ruskih oblasti in vojne v Ukrajini. Državljanstvo so med drugim prejeli glasbenik in pianist Gleb Koliadin, snemalec Evgenij Remizovski ter Fjodor Bortnik, starejši sin pevca skupine Bi-2, Igorja Bortnika. Dekret je bil podpisan 31. decembra 2024, kar pomeni, da so omenjeni posamezniki moldavsko državljanstvo pridobili tik pred koncem leta. Ta poteza se interpretira kot nadaljevanje podpore moldavskih oblasti tistim ruskim umetnikom in kulturnim delavcem, ki so se zaradi svojih političnih stališč ali delovanja znašli v težavah v domovini. Skupina Bi-2 je bila v preteklosti tarča pritiskov, člani pa so si prizadevali za varno zatočišče v tujini, pri čemer je Moldavija pokazala pripravljenost za njihovo zaščito in vključitev v svojo družbo.

Evropska komisija je sporočila, da sta se Ukrajina in Moldavija s 1. januarjem uradno pridružili območju EU brez gostovanja. Državljani obeh držav lahko sedaj v 27 državah članicah EU telefonirajo, pošiljajo sporočila in uporabljajo mobilne podatke po domačih cenah. Priključitev držav Zahodnega Balkana v ta sistem je predvidena do sredine leta 2026.

Državljani Evropske unije in Moldavije so s 1. januarjem 2026 pridobili možnost uporabe mobilnih storitev brez plačila dodatnih stroškov gostovanja. Novi režim, ki temelji na načelu "gostuj kot doma" (Roam Like at Home), uporabnikom omogoča opravljanje klicev, pošiljanje besedilnih sporočil in uporabo mobilnih podatkov pod enakimi pogoji kot v domačih omrežjih. Ukrep velja za vse državljane držav članic EU med bivanjem v Moldaviji ter za moldavske državljane med potovanjem po Evropski uniji. Uvedba brezplačnega gostovanja predstavlja pomemben korak pri vključevanju Moldavije v evropski gospodarski prostor in krepitvi digitalne povezanosti. S tem se odpravljajo finančne ovire za turiste, poslovneže in številne Moldavce, ki živijo v državah članicah. Poleg odprave dodatnih stroškov sporazum zagotavlja tudi pravico do enake kakovosti in hitrosti mobilnega omrežja, kot jo imajo uporabniki v svojih matičnih državah, kar preprečuje diskriminacijo uporabnikov na podlagi lokacije.

Moldavska predsednica Maia Sandu je bila s strani britanskega časnika The Telegraph razglašena za "svetovno voditeljico leta". Priznanje je prejela za svojo ključno vlogo pri obrambi demokracije in uspešnem zoperstavljanju pritiskom ter vmešavanju Ruske federacije v notranje zadeve Moldavije. Publikacija je poudarila, da je Sandu Moldavijo postavila na prvo obrambno črto evropske demokracije, pri čemer so jo opisali kot voditeljico, ki je ruski predsednik Vladimir Putin ni uspel zlomiti. Izbor odraža mednarodno priznanje njenih prizadevanj za proevropsko usmeritev države in boj proti korupciji v izjemno zahtevnih geopolitičnih razmerah. Maia Sandu se v svojem mandatu nenehno spopada s hibridnimi grožnjami, ki vključujejo dezinformacije in energetsko izsiljevanje s strani Moskve. Nagrada utrjuje njen status ene najvidnejših zagovornic zahodnih vrednot v vzhodni Evropi in krepi diplomatski ugled Moldavije v času, ko si država prizadeva za polnopravno članstvo v Evropski uniji.

Predsednica Republike Moldavije Maia Sandu je prejela naziv svetovne voditeljice leta, ki ga podeljuje ugledni britanski časnik The Telegraph. Priznanje je prejela zaradi svojega odločnega upora vplivu Kremlja in prizadevanj, da Moldavijo postavi na prvo linijo evropske demokracije. V utemeljitvi so poudarili, da za predsednico Sandu približevanje Evropski uniji ne predstavlja zgolj strateške prioritete, temveč ključno vprašanje, od katerega bo odvisna prihodnost celotne države. Pod njenim vodstvom se je Moldavija kljub nenehnim pritiskom iz Moskve trdno usmerila proti Zahodu. Časnik poudarja, da je Sandu uspela ohraniti demokratično pot države v izjemno težkih geopolitičnih razmerah, s čimer si je prislužila ugled v mednarodni skupnosti. Njena vloga pri transformaciji države je bila prepoznana kot ključen dejavnik za stabilnost v regiji, ki jo neposredno ogrožajo ruski interesi.

Policija Republike Moldavije je izdala opozorilo za voznike zaradi sneženja, ki je zajelo več rajonov na severu države. Promet na državnih cestah trenutno poteka v zahtevnih zimskih razmerah, saj so vozišča prekrita s snegom in ponekod močno poledenela. Po navedbah organov pregona takšne razmere znatno povečujejo tveganje za prometne nesreče, zato so voznike pozvali k skrajni previdnosti. Nacionalna policija je voznikom priporočila, naj hitrost vožnje prilagodijo trenutnim vremenskim razmeram in stanju na vozišču. Poleg tega svetujejo uporabo ustrezne zimske opreme in povečano varnostno razdaljo med vozili. Pristojne službe spremljajo stanje na cestah, medtem ko se sneženje v nekaterih delih države še stopnjuje, kar zahteva nenehno pozornost vseh udeležencev v prometu.

Ukrajina v letu 2025 kljub prizadevanjem in preteklim reformnim obljubam ni dosegla premika v pogajalskem procesu za vstop v Evropsko unijo. Po poročanju medijev, vključno s portalom Politico, so zahodni partnerji ocenili, da ukrajinski napredek ne zadostuje za odpiranje novih poglavij ali pospešitev integracije. Analitiki opozarjajo, da so prizadevanja Kijeva na poti v povezavo na Zahodu izgubila na vrednosti, kar dodatno otežuje geopolitični položaj države. Zastoj v širitvenem procesu je delno posledica notranjih reformnih izzivov v Ukrajini, predvsem na področju boja proti korupciji in zagotavljanja pravne države. Čeprav je Evropska unija v preteklosti poudarjala ključno vlogo institucij, kot sta protikorupcijska urada NABU in SAP, dejanski premiki v letu 2025 niso bili zadostni za preboj. Hkrati na proces vplivajo širša nesoglasja znotraj unije glede hitrosti širitve na vzhod, kar se odraža tudi v primeru sosednje Moldavije.

Romunski državni sekretar za promet Horațiu Cosma je napovedal začetek razpisa za zadnji odsek avtoceste Unirii (A8), ki vključuje prve kilometre avtocestne povezave na ozemlju Republike Moldavije. Projekt, ki se osredotoča na čezmejno povezovanje, bo financiran s pomočjo evropskih sredstev in vojaških skladov SAFE. Gre za strateški infrastrukturni premik, ki bo neposredno povezal cestna omrežja obeh držav in izboljšal logistične poti v regiji. Izgradnja tega odseka predstavlja ključen korak pri uresničevanju avtoceste A8, ki bo povezala romunsko regijo Moldavijo z Republiko Moldavijo. Ker projekt vključuje čezmejni element, je upravičen do posebnih oblik evropskega financiranja, namenjenega krepitvi vojaške in civilne mobilnosti. Ta infrastrukturna posodobitev bo imela dolgoročne gospodarske in varnostne posledice za celotno vzhodno krilo Evropske unije, saj bo omogočila hitrejši pretok blaga in ljudi med državama.

Mestna občina Kišinjev je napovedala obsežne spremembe v delovanju javnega prevoza v času silvestrskega praznovanja med 31. decembrom 2025 in 1. januarjem 2026. Od 20. ure na zadnji dan leta do 7. ure zjutraj na novo leto bo popolnoma zaprt promet na bulvarju Štefana Velikega in Svetega, natančneje na odseku med ulicama A. Puškin in Mitropolit G. Bănulescu-Bodoni. Ukrep vključuje preusmeritev vseh linij javnega prevoza na sosednje ulice, s čimer želijo oblasti sprostiti prostor na Trgu velike narodne skupščine (PMAN) za načrtovane javne prireditve. Zaradi povečanih potreb prebivalcev po prevozu med praznovanjem so mestne oblasti obenem podaljšale obratovalni čas nekaterih linij javnega prevoza do 2. ure zjutraj. Potniki so bili pozvani k upoštevanju navodil prometne policije in načrtovanju poti z upoštevanjem preusmeritev. Podobni ukrepi so v moldavski prestolnici običajna praksa ob večjih državnih in verskih praznikih, ko mestno jedro postane osrednje prizorišče dogajanja.

Proti direktorici zdravstvenega centra v Kišinjevu je bila vložena obtožnica zaradi suma ponarejanja uradnih dokumentov in zavestnega podajanja lažnih izjav v vlogi pričevanja. Protikorupcijsko tožilstvo je preiskavo zaključilo in primer predalo sodišču, potem ko so nepravilnosti odkrili med širšo preiskavo o nezakonitem financiranju političnih kampanj. Obtoženka naj bi po navedbah tožilstva ponarejala uradne listine in preiskovalnim organom lagala med zaslišanji, kar je vodilo do vložitve kazenske ovadbe. Celoten postopek se je začel na podlagi samoiniciativnega ukrepanja tožilca, ki je v ločenem postopku preiskoval finančne malverzacije v političnih krogih, pri čemer so sledi vodile do omenjene vodje zdravstvene ustanove v moldavski prestolnici.

Mastercard je v sodelovanju z maib, vodilno banko v Republiki Moldaviji, razširil storitev »Denar na blagajni« na bencinske črpalke Avante. Stranke lahko zdaj ob plačilu s kartico Mastercard dvignejo gotovino neposredno na blagajni, ne da bi iskale bankomat.

Moldavske oblasti so obvestile Rusijo o odpovedi medvladnega sporazuma, na podlagi katerega je deloval Ruski center znanosti in kulture v Kišinjevu, znan kot Ruski dom. To je potrdil moldavski zunanji minister Mihai Popšoj.

Moldavske oblasti so sporočile, da je mejni prehod Molovata, ki se nahaja na reki Dnester, začasno prekinil delovanje zaradi močnih sunkov vetra, ki ovirajo plovbo. Potnikom svetujejo, da namesto tega uporabijo notranji mejni prehod Criuleni 18, ki je oddaljen približno 32 km. Aktivnosti na mejnem prehodu Molovata bodo ponovno vzpostavljene takoj, ko se bodo vremenske razmere izboljšale.

Interpol je na zahtevo francoskega urada v Parizu izdal mednarodno tiralico za nekdanjim moldavskim premierjem Vladom Filatom. Razlog za tiralico je obsodba Filata v Franciji, kjer je bil obsojen na dve leti zapora.

Pritožbeno sodišče Centru je 24. decembra 2025 zavrnilo pritožbo nekdanjega sodnika Gheorgheja Goruna in potrdilo obsodbo, ki jo je 28. junija 2024 izreklo sodišče v Kišinjevu, okrožje Buiucani. Sodnik je bil spoznan za krivega zavestnega izdajanja nezakonitih sodb v primeru "Laundromat", vendar ni bil kaznovan zaradi zastaranja.

Dmitrija Konstantinova, nekdanjega predsednika Ljudske skupščine avtonomne regije Gagauzija in zaveznika Ilana Šorja, so obsodili na 12 let zapora zaradi korupcije. Sodnik v mestu Komrat je odločil, da je bil Konstantin kriv zlorabe položaja in poneverbe med letoma 2017 in 2020, ko je kot direktor podjetja prenakazoval denar na račune podjetja.

Romunska nacionalna meteorološka uprava je izdala več opozoril zaradi močnega vetra, sneženja, poledice in snežnih neviht, ki bodo prizadele večji del države. Opozorila veljajo od 26. do 29. decembra, pri čemer bo veter močan po vsej državi, v višjih legah pa bodo sunki presegali 110–130 km/h, kar bo zmanjšalo vidljivost in povzročilo snežne nevihte.

Moldtelecom je začel ponujati gostovanje po domači tarifi v Evropi, ki je vključeno v naročnine brez dodatnih stroškov. To pomeni, da uporabniki ne bodo imeli dodatnih stroškov za klice, SMS-e in prenos podatkov med gostovanjem v državah Evropske unije. Od 1. januarja 2026 bo gostovanje v EU potekalo po načelu "gostuj kot doma", kar bo odpravilo dodatne stroške in zapletene pogoje.

Moldavska obmejna policija je v sodelovanju s tožilstvom razbila dobro organizirano kriminalno združbo, ki je Ukrajincem omogočala ilegalen prehod meje. Združba je za vsakega migranta zaračunala do 10.000 dolarjev.