APDEJT.si

Republika Moldavija je 14. novembra v Strasbourgu prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Na slovesnosti so bili prisotni zunanji minister Mihai Popșoi, generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset in ambasadorji 46 držav članic. Mandat Moldavije bo trajal šest mesecev.

Moldavski premier Alexandru Munteanu je prispel v Bukarešto na svoj prvi uradni obisk v tujini po prevzemu mandata. Munteanu se bo srečal z visokimi romunskimi uradniki in razpravljal o temah obojestranskega interesa. Sprejel ga bo tudi predsednik države Nicuşor Dan.

Moldavija je v procesu približevanja Evropski uniji dosegla največji letni napredek med vsemi državami kandidatkami, je v Kišinjevu dejala evropska komisarka za širitev Marta Kos. Kljub temu Moldavijo do dejanskega članstva v EU še čaka veliko dela. Kosova je poudarila, da so na napredek Moldavije "ljubosumne" tudi druge države.

Moldavski premier Alexandru Munteanu bo v četrtek, 13. novembra, opravil svoj prvi uradni zunanji obisk v Bukarešti. Srečal se bo z romunskim predsednikom Nicușorjem Danom in premierjem Iliejem Bolojanom. Pogovarjali se bodo o dvostranskih odnosih, s poudarkom na projektih.

Moldavija je 14. novembra v Strasbourgu prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve, Mihai Popșoi, je dejal, da je to za državo čast in velika odgovornost. Mandat Moldavije bo vključeval obsežen koledar dogodkov, tako v Kišinjevu kot v Strasbourgu.

Moldavski in ukrajinski mejni prehodi s skupnim nadzorom so bili začasno zaprti zaradi tehničnih težav na ukrajinski strani, ki ni mogla sprejemati vozil za nadzor. Težave so bile odpravljene in promet je bil ponovno vzpostavljen, vendar je trenutno povečan pretok potnikov in vozil v obe smeri.

Moldavske oblasti načrtujejo uvedbo viznega režima za državljane držav članic Skupnosti neodvisnih držav (CIS), vključno z Rusijo, Belorusijo in Armenijo. Ta ukrep sledi denunciranju sporazuma, ki je omogočal potovanje brez viz med temi državami. Vlada Moldavije bo o tem projektu razpravljala na seji 12. novembra 2025.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je izjavila, da bo Republika Moldavija v procesu pridruževanja Evropski uniji obravnavana ločeno od Ukrajine. Poudarila je, da se vsaka država ocenjuje individualno in lahko napreduje, ko izpolnjuje pogoje. Metsola je tudi izpostavila vprašanje ločitve od Ukrajine.

Moldavskega oligarha Vladimirja Plahotniuca, ki je bil nedavno aretiran v Grčiji zaradi primera pranja denarja v Moldaviji, so večkrat opazili v Moskvi, kjer naj bi se tajno pogajal z namestnikom vodje ruske predsedniške administracije Dmitrijem Kozakom. Srečanja, ki so potekala od junija 2024, so bila namenjena dogovoru o podpori Kremlja na volitvah v Kišinjovu. Plahotniuc naj bi pri tem uporabljal ponarejen potni list.

Oligarh Vladimir Plahotniuc, ki je bil nedavno pridržan na letališču v Atenah, je izrazil pripravljenost za izročitev Moldaviji, ne pa Rusiji. Plahotniuc je obtožen v zadevi bančne prevare v višini 1 milijarde dolarjev. Njegov odvetnik je potrdil to željo, medtem ko Rusija prav tako zahteva njegovo izročitev.

Oligarh Vladimir Plahotniuc, ki je bil aretiran v Grčiji in je iskan v Moldaviji zaradi bančne goljufije iz leta 2013, naj bi se redno odpravljal v Moskvo z lažnim potnim listom. Podatki o letih in kopije dokumentov, ki jih ima v lasti preiskovalno spletno mesto The Insider, kažejo, da je Plahotniuc v Moskvo letel po neposredna navodila Kremlja, s čimer naj bi Putin skušal ponovno politično osvojiti Kišinjev.

V avstrijskem Twengu v Lungauu so po prometni nesreči prijeli 26-letnega Moldavca, ki je bil iskan z Interpolovo tiralico. Moški je na cesti B 99 izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal s ceste, pri čemer se je zgodila na videz neškodljiva nesreča. Med postopkom obravnave nesreče so policisti ugotovili, da je bil osumljenec iskan zaradi ropa.

Mołdawia zakupiła polskie zestawy rakietowe Piorun, co potwierdziły władze w Kiszyniowie, wskazując na wzmocnienie obrony powietrznej kraju. Rosja wyraziła zaniepokojenie, ostrzegając, że uzbrajanie Mołdawii przez państwa NATO może doprowadzić do powstania "drugiej Ukrainy". Rzeczniczka rosyjskiego MSZ, Maria Zacharowa, stwierdziła, że NATO dąży do stworzenia z Mołdawii "drugiej Ukrainy", podając jako dowód lipcowy szczyt Unia Europejska-Mołdawia i sugerując plany stworzenia bazy wojskowej w Kiszyniowie na wypadek konfrontacji z Rosją.

V Kišinjevu je danes zjutraj prišlo do evakuacije sodišča Buiucani zaradi lažne bombe, ravno pred začetkom sojenja oligarhu Vladu Plahotniucu. Policija je prejela anonimni telefonski klic o nevarnosti, kar je sprožilo takojšnjo evakuacijo.

Moldavski organi pregona so razkrili shemo davčne utaje in pranja denarja, ki je potekala v letu 2023 pri prevozu blaga proti pristanišču. Vrednost oškodovanja znaša več kot 12,5 milijona lejev. V preiskavi so osumljeni ustanovitelj in upravitelj podjetja, povezani s to shemo. Izvedenih je bilo skoraj 20 hišnih preiskav.

Policija v Cahulu išče 20-letno študentko, ki je izginila v četrtek, 25. septembra. Dekle je odšlo s kolidža v Cahulu, kjer študira, in se ni vrnila. Policija je vzpostavila mešane skupine policistov, prostovoljcev in študentov medicine, ki izvajajo iskalno akcijo. Policija prosi javnost za pomoč pri iskanju.

Romunija je Moldaviji ponudila tehnično strokovno znanje in podporo pri kibernetski varnosti, da bi ji pomagala pri obrambi pred kibernetskimi grožnjami in dezinformacijami pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 28. septembra. Pomoč je bila ponujena v luči opozoril o naraščajočem ruskem vmešavanju v moldavske notranje zadeve.

Moldavska predsednica Maia Sandu je po seji Vrhovnega varnostnega sveta in Vrhovnega sveta za obrambo opozorila, da Ruska federacija pripravlja doslej neprimerljivo vmešavanje v septembrske parlamentarne volitve v državi, ki so predvidene za 28. september. Sandujeva je poudarila, da želi Rusija prevzeti nadzor nad Moldavijo in v ta namen načrtuje investicijo vsaj 100 milijonov evrov v kandidate, vandalizem, proteste in korupcijo volivcev. Kremlj je obtožbe zanikal in zavrnil vmešavanje, hkrati pa je Sandujeva opozorila, da so največje grožnje volitvam korupcija in nezakonito zunanje financiranje.

Bivši obrambni minister Moldavije, Viktor Gajčuk, je izjavil, da se Evropska unija pripravlja na vojno z Rusijo in da naj bi Moldavija pri tem dobila vlogo tamponskega območja. Opozoril je, da se država spreminja v območje za ublažitev spopadov med EU in Rusijo, kar nakazuje na priprave na obsežen konflikt.

Moskva je izrazila zaskrbljenost in paniko zaradi vojaških vaj Nata v Moldaviji, ki so jih poimenovali kot »priprava na novo Ukrajino«. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je obtožila Zahod militarizacije Moldavije, medtem ko separatisti v regiji trdijo, da je na obzorju nov konflikt z Rusijo. Kremelj je opozoril, da takšna retorika in sovražno stališče Nata proti Rusiji »prisiljujejo Moskvo k ustreznim ukrepom za zagotovitev lastne varnosti«.

Moldavija bo sodelovala na vojaških vajah Nata z imenom Agile Spirit 25, ki bodo potekale v Gruziji. Pripadniki moldavske nacionalne armade se bodo pridružili mednarodnim vajam, ki jih vodi Severnoatlantska zveza. Cilj vaj, kot pojasnjujejo na moldavskem obrambnem ministrstvu, je izboljšanje interoperabilnosti in usposobljenosti vojaških enot.

Ruski ambasador v Franciji je opozoril NATO, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. Opozorilo je sledilo obtožbam, da je Rusija kršila zračni prostor več evropskih držav s preleti dronov. Poljska, Ukrajina in NATO so zatrdili, da so bili nedavni vdori ruskih dronov v njihov zračni prostor namerni.

Kitajski predsednik Xi Jinping je povabil 26 voditeljev držav, vključno z indonezijskim predsednikom Prabowom Subiantom, na obsežno vojaško parado v Pekingu. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se prav tako udeležil parade, kjer naj bi se srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar bi lahko predstavljalo pomembno diplomatsko zmago za Kitajsko in priložnost za Kima, da si zagotovi podporo pred morebitnimi pogovori z Donaldom Trumpom.

Novo raziskovanje BIRN-a in moldavskega medija CU SENS razkriva, da so bili moldavski državljani usposabljani v paravojaških kampih v Srbiji in Bosni in Hercegovini. Udeleženci so bili rekrutirani in plačani s kriptovalutami, predvsem v luči predsedniških volitev v Moldaviji, z namenom povzročanja nemirov. Eno izmed vprašanj, ki je pritegnilo 41-letnega Moldavca, je bilo: »Ali ne želiš iti? Se naučiti braniti?«

Hrvaško vrhovno sodišče je potrdilo 40-letno zaporno kazen Splićanu, ki je bil obsojen zaradi 267 kaznivih dejanj spolne zlorabe in izkoriščanja lastne hčerke. Zloraba se je začela leta 2018, ko je bila deklica stara šele pet let, in je trajala pet let. Obsojeni se je pritožil na višino kazni, a je sodišče njegovo pritožbo zavrnilo.

Kreml je zavrnil prihodnje prisotnosti evropskih vojakov v Ukrajini, saj jih vidi kot sile Nata. Rusija nasprotuje evropskim predlogom o varnostnih jamstvih za Ukrajino in ne bo dovolila prisotnosti Natovih enot na ozemlju sosednje države. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da je širitev Nata v vzhodno Evropo "glavni vzrok" za rusko invazijo na Ukrajino leta 2022. Medtem ruske sile nadaljujejo z napadi z droni na ukrajinsko infrastrukturo in napredujejo v industrijskem središču Ukrajine.

Evropska unija in TikTok pomagata Moldaviji v boju proti dezinformacijam iz Rusije, s čimer želijo zagotoviti, da bodo volitve temeljile na resničnih informacijah. Rusija, ki je že večkrat anektirala moldavsko ozemlje, še naprej uporablja propagando in politične zaveznike za vplivanje na državo. V Moskvi so protestniki pred moldavskim veleposlaništvom zahtevali povečanje števila volišč v Rusiji, kar kaže na željo po večji udeležbi na volitvah.

Podpredsednik ZDA Vance je izjavil, da bi morala Evropa nositi največji del bremena glede varnostnih jamstev za Kijev. Madžarski premier Viktor Orban nasprotuje vstopu Ukrajine v EU. Ukrajina bo to zimo začela množično proizvajati rakete dolgega dosega "Flamingo". Ruski zunanji minister je ponovil, da bi bilo nameščanje evropskih vojakov v Ukrajino nesprejemljivo za Rusijo.

Nekdanji policist iz Marseilla, ki je delal v enoti za mladoletnike, je bil obsojen na petnajst let zapora zaradi posilstva dveh otrok na ulicah Manile na Filipinih. Julien Palisca je bil spoznan za krivega posilstva mladoletnikov in posedovanja datotek s pedopornografijo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je opozorila, da Rusija poskuša vplivati na prihajajoče volitve in destabilizirati državo. V svojem govoru je poudarila, da bi imel prevzem nadzora s strani Rusije neposredne in nevarne posledice za Moldavijo in celotno regijo. Sandu je pozvala državljane k zaščiti države s poštenimi glasovi.

Alexandru Bălan, nekdanji namestnik vodje moldavske obveščevalne službe (SIS), obtožen vohunjenja za Rusijo v Romuniji, ostaja v priporu. Romunsko vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo na pripor. Bălan je osumljen izdajanja državnih skrivnosti častnikom KGB iz Belorusije, kar ogroža nacionalno varnost Romunije. Ima dvojno državljanstvo, romunsko in moldavsko.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi vstop Ukrajine v Evropsko unijo povzročil 'vojno v Evropi' in predlagal, da se namesto polnopravnega članstva z Ukrajino vzpostavi partnerski odnos. Madžarska ne bo podprla pospešenega vstopa Ukrajine v EU pod trenutno vlado. Orban je tudi omenil, da je Madžarska Ukrajini namenila 200 milijonov evrov humanitarne pomoči in sprejela ukrajinske begunce, vključno z okoli deset tisoč otroki.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.

Grški minister za infrastrukturo in promet, Chrístos Dímás, je na gospodarskem forumu Delphi v Torontu poudaril stabilno rast grškega gospodarstva ter strateške naložbe v infrastrukturo in promet. Dímás je predstavil podatke o uspešnosti grškega gospodarstva v zadnjih letih, ki prekaša povprečje Evropske unije v rasti in zmanjševanju brezposelnosti, hkrati pa ohranja pozitivno fiskalno sliko in izboljšuje investicijsko klimo. Poudaril je, da se je podoba Grčije na mednarodnih trgih korenito spremenila.

Vodja diplomatske službe EU, Kaja Kallas, je izjavila, da bi lahko do leta 2030 v Evropsko unijo vstopile nove države, med njimi Albanija, Moldavija, Ukrajina in Črna gora.

Kmetje so izrazili ogorčenje nad izjavami nekdanje ministrice za finance, Victorie Belous, sedanje poslanke PAS, ki je v parlamentu 31. oktobra izjavila, da nekateri kmetje prejemajo denar iz dela drugih. Združenje "Forza Fermierilor" jo obtožuje hinavščine in nesramnosti, saj naj bi te izjave spodbujale družbeno sovraštvo in razdor med kmeti.

V Evropi se hitro širi ptičja gripa, pri čemer vse več držav poroča o izbruhih, kar predstavlja največje število v zadnjem desetletju. Ta nova zdravstvena kriza bi lahko povzročila množični zakol ptic in posledično povišanje cen hrane.

Večina držav članic Evropske unije se je dogovorila o postopni prepovedi uvoza ruskega plina do konca leta 2027, kar predstavlja odločilen korak k zmanjšanju geopolitičnih tveganj in zagotavljanju zanesljive oskrbe. Danska, ki trenutno predseduje EU, bo vodila pogajanja za dokončno sprejetje te odločitve.

V okrožju Hîncești v Moldaviji so odprli novo avtomatsko meteorološko postajo, ki bo kmetom omogočala učinkovitejše načrtovanje kmetijskih dejavnosti in zgodnje prejemanje opozoril glede suše, zmrzali ali poplav. Postaja je opremljena z visoko natančnimi senzorji, ki bodo merili temperaturo in vlažnost zraka, hitrost in smer vetra, količino padavin ter sončno sevanje, ter bo zagotavljala podatke v realnem času.

Grčijo bo danes zajelo nestabilno vreme. Napovedujejo se oblačno nebo, dež in nevihte po večjem delu države. Kljub temu se bodo temperature ponekod povzpele do 24 stopinj Celzija, napovedujejo vremenoslovci.

Moldavski hidrometeorološki zavod je izdal rumeno opozorilo zaradi pozebe, ki bo prizadela celotno državo. Opozorilo velja za 15. in 16. oktober 2025, ko se pričakujejo temperature pod lediščem, tako na površju tal kot tudi v zraku, z intenzivnostjo od -1 do -2 stopinje Celzija.

V Moldaviji meteorologi napovedujejo deževen dan s plohami in zmernim severozahodnim vetrom, ki bo ponekod na jugu dosegal hitrost do 18 m/s. Medtem pa se bo v Romuniji vreme začelo izboljševati, temperature se bodo dvignile, ponekod pa bodo dosegle tudi 20 stopinj Celzija, čeprav se bodo v nekaterih regijah še vedno pojavljale padavine in močan veter.

Moldavski hidrometeorološki zavod je izdal opozorilo o obilnih padavinah za celotno državo od 7. do 8. oktobra 2025. Pričakujejo se dolgotrajne padavine s količino od 15 do 49 l/m², lokalno pa lahko dosežejo celo 50 do 90 l/m². Inšpektorat za nujne primere (IGSU) je prebivalstvo pozval k upoštevanju varnostnih ukrepov in posebej opozoril na varnost otrok v bližini rizičnih območij.

Romunijo v prihodnjih dveh tednih čaka nestabilno vreme z izrazitimi temperaturnimi nihanji in obdobji močnih padavin. Napovedi kažejo, da se bo konec tedna vreme ogrelo, temperature pa se bodo v večini regij dvignile do 18–20 stopinj Celzija.

Bolgarijo konec tedna čaka padec temperatur, oblačno vreme in dež, predvsem v jugozahodnih regijah. Najnižje temperature bodo med 8 in 13 stopinjami Celzija, najvišje pa med 16 in 21 stopinjami Celzija. V Moldaviji bo v nedeljo, na dan parlamentarnih volitev, oblačno in hladno. Najvišje temperature bodo dosegle +19 stopinj Celzija, najnižje pa se bodo spustile do +1 stopinje Celzija.

Danes, 22. septembra 2025, ob 21:19, nastopi jesensko enakonočje, ki uradno označuje začetek astronomske jeseni. Trajanje dneva in noči bo skoraj enako po vsem svetu. Po tem datumu se bo dan postopoma krajšal, noč pa daljšala.

Meteorologi v Romuniji in Moldaviji napovedujejo nadpovprečne temperature za začetek septembra 2025. V Romuniji pričakujejo vročinsko vreme v prvi polovici meseca, medtem ko v Moldaviji napovedujejo oblačno vreme s kratkotrajnimi plohami in nevihtami, zlasti v južnih predelih, kjer se lahko temperature dvignejo do 32°C.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je komentirala teorijo moldavskega poslanca Mihaja Drutse, ki povezuje pojav homoseksualcev v Moldaviji s prihodom ruskega pesnika Aleksandra Puškina. Drutsa je med razpravo o zakonu o zaprtju Ruskega centra znanosti in kulture (RCZK) izjavil, da se je gibanje LGBT v državi razširilo s prihodom Ruskega imperija in Puškina v Besarabijo. Pobuda o zaprtju RCZK se obravnava v ozadju protiruskega razpoloženja.

Ludmila Laščenova, predsednica ruske skupnosti v Moldaviji, je na seji moldavskega parlamenta čakala skoraj devet ur, da bi dobila besedo. Parlament je medtem prekinil sporazum z Rusijo o delovanju kulturnih centrov, ki je omogočil odprtje Ruskega kulturnega centra v Kišinjovu leta 2009. Socialisti so potezo označili za nepotrebno in nevarno.

Moldavski parlament je v prvem branju podprl predlog o prekinitvi sporazuma, na podlagi katerega deluje Ruski dom v Kišinjevu.

Potovanje ukrajinskih oboževalcev pevke Svetlane Lobode na njen koncert v Kišinjevu se je zapletlo zaradi zamud na moldavsko-ukrajinski meji. Po navedbah prič mnogi niso mogli pravočasno prečkati mejnega prehoda zaradi napake v bazi podatkov carinskih služb. Čakanje se je zavleklo, zaradi česar nekateri niso uspeli priti na koncert. Med samim koncertom pa je prišlo do spopadov med obiskovalci.

Ruska agencija Rossotrudničestvo nadzira razmere okoli Ruskega centra za znanost in kulturo v Kišinjevu, glavnem mestu Moldavije. Agencija je preko svoje službe za odnose z javnostmi sporočila, da pozorno spremlja dogajanje.

Moldavska vlada je odobrila zaprtje ruskega kulturnega centra v Kišinjevu, znanega kot Ruski dom. Kremelj je potezo označil za nadaljevanje politike antagoniziranja Rusije. Rossootrudnichestvo, ruska agencija, je sporočila, da pozorno spremlja situacijo okoli centra.

Posvetitve poslikave Narodne katedrale v Bukarešti se je udeležilo več tisoč romarjev in 2.500 uradnih gostov, med njimi tudi predsednica Republike Moldavije Maia Sandu, župan Bukarešte Nicușor Dan in premier Ilie Bolojan.

Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 je prejela venezuelska političarka Maria Corina Machado, kar je sprožilo kritične odzive Bele hiše, ki trdi, da je Nobelov komite dal prednost politiki pred mirom. Donald Trump je bil razočaran, ker ni prejel nagrade. Združeni narodi so pozdravili izbiro Machadove.

Trener Villarreala, Marcellino Garcia, je pred tekmo s Pafos FC v Ligi prvakov poudaril, da je ekipa dolžna pokazati najboljšo možno igro. Medtem pa se bo slovenska ženska nogometna reprezentanca v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo pomerila s Ferskimi otoki in Gruzijo. Trener Vasilij Spertos si želi uvrstitve v Ligo B in vstop v play-off za svetovno prvenstvo.

V Moldaviji so vsi šolski avtobusi opremljeni z GPS sledilniki, da bi zagotovili varnost učencev in učinkovito uporabo prevoznih sredstev. Vsako vozilo, ki prevaža otroke, bo nadzorovano preko digitalne platforme, dostopne preko spleta in mobilne aplikacije. Projekt podpirata EU in UNDP.

V okrožju Edineț so našli 75-letno žensko, ki je bila pogrešana, ko je nabirala gobe. Po dveh dneh iskanja so jo našli živo v drugem delu gozda. Ženska je bila izčrpana, vendar pri zavesti in so jo prepeljali v bolnišnico na pregled. V iskanju so sodelovali policisti, lokalni prebivalci, gozdarji in lovci.

Praznik vina, ki je 4. in 5. oktobra 2025 potekal na Trgu velike narodne skupščine v Kišinjevu, je privabil več kot 150.000 obiskovalcev. XXIV. izdaja dogodka, posvečenega moldavski vinogradniški dediščini, je bila po navedbah Ministrstva za kmetijstvo in živilsko industrijo zelo uspešna.

Djed Spence, branilec Tottenhama, je postal prvi musliman, ki je zaigral za angleško nogometno reprezentanco v članski kategoriji. Po zmagi Anglije proti Srbiji s 5:0 je Spence izrazil upanje, da bo s svojim uspehom navdihnil mlade muslimane po vsem svetu in jim pokazal, da je tudi v nogometu mogoče doseči velike stvari. Spence je poudaril, da je vera pomemben del njegove identitete in da je ponosen na svoj dosežek.

Djed Spence, branilec Tottenhama, je postal prvi musliman, ki je zaigral za angleško nogometno reprezentanco v članski kategoriji. Po zmagi Anglije proti Srbiji s 5:0 je Spence izrazil upanje, da bo s svojim uspehom navdihnil mlade muslimane po vsem svetu in jim pokazal, da je tudi v nogometu mogoče doseči velike stvari. Spence je poudaril, da je vera pomemben del njegove identitete in da je ponosen na svoj dosežek.

Donald Trump se je odzval na izžvižg občinstva na finalu US Open 2025, pri čemer se je posmehoval gledalcem. Medijsko poročanje razkriva, da so organizatorji US Open poskušali zaščititi Trumpa pred neodobravanjem, a jim to ni uspelo. Njegov obisk je bil deležen kritik in parodij na spletu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da ni slišal za film »Čarovnik Kremlja«, v katerem britanski igralec Jude Law igra vlogo Putina. Film, ki je bil premierno prikazan na beneškem filmskem festivalu, je adaptacija istoimenskega romana Giuliana da Empolija in prikazuje več kot dve desetletji ruske politične zgodovine, vključno z vzponom Vladimirja Putina na oblast.

V Moldaviji se je v vasi Mihailovka v okrožju Čimišlija uradno začela nacionalna kampanja pogozdovanja "Jesen 2025". Minister za okolje Gheorghe Hajder je poudaril, da so ekipe pripravljene, in pozval državljane k udeležbi pri sajenju dreves. V okviru kampanje bodo po vsej državi posadili drevesa, v Mihailovki pa bodo ustvarili 27 hektarov novega gozda. Pobudi se je pridružilo več državnih institucij.

V Düsseldorfu poteka preiskava proti desetim policistom zaradi suma kraje z orožjem. Policisti naj bi zasegli varnostne pologe in jih zadržali zase. Šestim od desetih policistov se očita tudi oviranje pravosodja.

V okrožju Hîncești v Moldaviji so odprli novo avtomatsko meteorološko postajo, ki bo kmetom omogočala učinkovitejše načrtovanje kmetijskih dejavnosti in zgodnje prejemanje opozoril glede suše, zmrzali ali poplav. Postaja je opremljena z visoko natančnimi senzorji, ki bodo merili temperaturo in vlažnost zraka, hitrost in smer vetra, količino padavin ter sončno sevanje, ter bo zagotavljala podatke v realnem času.

Republika Moldavija je 23. avgusta 2025 ob 12:00 dosegla zgodovinski mejnik, ko je celotna poraba električne energije v državi bila pokrita iz lokalne proizvodnje obnovljivih virov. Podatek je bil potrjen s strani Platforme za spremljanje elektroenergetskega sistema, kar je Ministrstvo za energijo označilo za izjemen dosežek.