APDEJT.si

Ukrajina in še osem drugih evropskih držav se je pridružilo odločitvi o podaljšanju sankcij Evropske unije proti voditeljem Pridnestrja, separatistične regije, ki jo podpira Rusija in je mednarodno priznana kot del Moldavije. Svet EU je 27. oktobra 2025 sprejel sklep o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti vodstvu Pridnestrske regije v Moldaviji do 31. oktobra 2026.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kallas, je izrazila prepričanje, da bi lahko Evropska unija sprejela nove članice do leta 2030. Poudarila je, da je to nujno zaradi geopolitičnih razmer, ki jih zaznamuje vojna v Ukrajini. Med državami, ki so na poti v EU, sta omenjeni Republika Moldavija in Ukrajina, medtem ko naj bi bile Srbija in Gruzija v zastoju.

Romunski minister za energetiko je izjavil, da ne bo zahteval podaljšanja roka za ameriške sankcije proti Lukoilu. Napovedal je, da bo Romunija prevzela nadzor nad rafinerijo Petrotel v Ploeštiju, da bi zagotovila stabilnost energetskega sistema, izvajanje mednarodnih sankcij in zaščito delovnih mest.

Evropska unija bo v prihodnjem letu povečala sredstva za obrambo in varnost meja, čeprav se bo celotni proračun nekoliko zmanjšal. Pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili, da bo v proračunu za leto 2026 predvidenih približno 190 milijard evrov. Za migracije in upravljanje meja je predvidenih več kot pet milijard evrov, medtem ko se bodo izdatki za varnost in obrambo povečali za 200 milijonov evrov.

Romunija in Bolgarija si prizadevata preprečiti zaprtje rafinerij Lukoil, preden začnejo veljati ameriške sankcije proti ruskim lastnikom. Washingtonova odločitev o sankcioniranju podjetij Lukoil in Rosneft je povzročila težave v več evropskih državah, ki želijo preprečiti prekinitev dobave goriva. Romunija razmišlja o zahtevi za preložitev sankcij.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je od Moldavije zahtevalo podatke o ruskih kampih v Republiki Srbski. Preiskava se nanaša na domnevno prisotnost in vpliv skupine Wagner na Balkanu. Oblasti v Republiki Srbski in rusko veleposlaništvo v BiH so obstoj kampov zanikale.

Protikorupcijsko tožilstvo je zaključilo preiskavo in na sodišče poslalo kazenski spis proti podpredsednici regionalne organizacije Rîșcani v Kišinjevu, ki je bila članica nekdanje politične stranke "Șor". Obtožena je, da je sostorilka pri nezakonitem financiranju politične stranke s strani organizirane kriminalne skupine.

Moldavska služba za informacije in varnost (SIS) je začasnega sirskega predsednika Ahmeda aš-Šaraa uvrstila na seznam teroristov. Novico je objavila tiskovna agencija TASS.

Moldavija je v svojo oborožitev diskretno vključila izraelske havbice ATMOS 2000 kalibra 155 mm, nameščene na tovornjakih. S tem je država pridobila prvo moderno samovozno artilerijsko zmogljivost. Poteza utrjuje prehod Kišinjeva s sovjetskih sistemov na standarde NATO, poroča Army Recognition.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.

Grški minister za infrastrukturo in promet, Chrístos Dímás, je na gospodarskem forumu Delphi v Torontu poudaril stabilno rast grškega gospodarstva ter strateške naložbe v infrastrukturo in promet. Dímás je predstavil podatke o uspešnosti grškega gospodarstva v zadnjih letih, ki prekaša povprečje Evropske unije v rasti in zmanjševanju brezposelnosti, hkrati pa ohranja pozitivno fiskalno sliko in izboljšuje investicijsko klimo. Poudaril je, da se je podoba Grčije na mednarodnih trgih korenito spremenila.

Moldavska vlada je odobrila zaprtje ruskega kulturnega centra v Kišinjevu, znanega kot Ruski dom. Kremelj je potezo označil za nadaljevanje politike antagoniziranja Rusije. Rossootrudnichestvo, ruska agencija, je sporočila, da pozorno spremlja situacijo okoli centra.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je med obiskom v Kišinjevu v moldavskem parlamentu napovedala odprtje urada Evropskega parlamenta v Kišinjevu. Ob tem je obljubila popolno podporo Moldaviji pri prizadevanjih za pridružitev Evropski uniji. Metsola in predsednica Moldavije Maia Sandu sta skupaj sodelovali na novinarski konferenci.

Moldavija bo zgradila nove energetske povezave z Romunijo in Ukrajino, vključno s projekti Vulcănești-Smârdan, Comrat-Smârdan in Vulcănești-Artsyz. Te povezave bodo okrepile regionalno povezljivost in omogočile integracijo obnovljivih virov energije. Minister za energijo Dorin Junghietu je poudaril, da se je Moldavija v zadnjih treh letih preoblikovala iz ranljivega potrošnika v partnerja.

Ruska agencija Rossotrudničestvo nadzira razmere okoli Ruskega centra za znanost in kulturo v Kišinjevu, glavnem mestu Moldavije. Agencija je preko svoje službe za odnose z javnostmi sporočila, da pozorno spremlja dogajanje.

Moldavski preiskovalci so izvedli preiskave pri članih politične stranke, povezanih z organizacijo "Šor", zaradi suma pranja denarja, konverzije kriptovalut in nezakonitega financiranja političnih aktivnosti. Preiskave so izvedli pripadniki Nacionalnega inšpektorata za preiskave (INI) in specialna enota "Fulger".

Moldavska vlada bo od podjetja Lukoil, ki je pod sankcijami, odkupila skladišča goriva na letališču v Kišinjevu, da bi zagotovila njegovo nemoteno delovanje.

Moldavski davčni organ (SFS) opozarja državljane na lažna sporočila, ki krožijo prek aplikacij, kot sta Viber in Telegram. Prevaranti se lažno predstavljajo kot uslužbenci SFS in obveščajo prejemnike o globah v višini 20.000 lejev. SFS poziva k previdnosti in preverjanju informacij.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je izjavila, da bo Republika Moldavija v procesu pridruževanja Evropski uniji obravnavana ločeno od Ukrajine. Poudarila je, da se vsaka država ocenjuje individualno in lahko napreduje, ko izpolnjuje pogoje. Metsola je tudi izpostavila vprašanje ločitve od Ukrajine.

Ustavno sodišče Moldavije je potrdilo mandate osmim nadomestnim poslancem, izvoljenim na listi Stranke akcije in solidarnosti (PAS). Potrditev je sledila po tem, ko je osem poslancev odstopilo s svojih položajev. Med potrjenimi poslanci je tudi Igor Talmazan, pravnik in generalni sekretar parlamenta.