APDEJT.si

Socialno združenje Kolping s sedežem v Kölnu je na svoji državni skupščini sprejelo odločitev, da članstvo v AfD (Alternativa za Nemčijo) ni več združljivo s članstvom v njihovem združenju.

Aukcijska hiša iz Neussa je nameravala na dražbi ponuditi judovsko zvezdo in dokumente zapornikov koncentracijskih taborišč. Po protestih iz Poljske ter s strani Auschwitz-komiteja in Inštituta Fritza Bauerja je bila dražba odpovedana.

Župan bavarskega mesta Dingolfing je odstopil s položaja zaradi groženj, ki so bile usmerjene proti njemu in njegovi družini. Primer opozarja na naraščajoče število kaznivih dejanj, usmerjenih proti izvoljenim uradnikom v Nemčiji, vključno z župani in občinskimi svetniki.

Friedrich Merz (CDU) je na finančni konferenci v Frankfurtu kritiziral evropsko bančno regulativo kot preveč strogo. Napovedal je, da bo nemška vlada na nacionalni ravni razbremenila banke pri regulaciji in da bo Basel III implementiran na način, ki bo bankam prijazen. Pozivi k manj regulacije v bančništvu so občutljivi, saj naj bi predpisi preprečevali finančne krize.

V Nemčiji se mnogi zaposleni in vodstveni delavci utapljajo v birokratskih opravilih, pri čemer se trend še povečuje. Raziskovalci pozivajo zvezno vlado k sprejetju odločnih ukrepov za zmanjšanje administrativne obremenitve.

Bundestag je sprejel predlog zakona, ki ga je predložil minister za finance Lars Klingbeil (SPD), s ciljem učinkovitejšega boja proti delu na črno v Nemčiji. Zakon med drugim predvideva strožje ukrepe za odkrivanje prejemnikov socialne pomoči, ki delajo na črno, in uvaja obvezno izkazovanje za frizerje in druge podobne poklice.

Policist v Spodnji Frankovski je bil obsojen zaradi opustitve preiskave napada na žensko. Kljub temu, da je bil obsojen na zaporno kazen, je policist zavrnil sprejem te kazni, kar nakazuje na nadaljnji pravni boj.

Visoki komisar Združenih narodov za begunce, Filippo Grandi, svari, da bi lahko znatno zmanjšanje sredstev za humanitarno pomoč v novem proračunu povzročilo ponovitev begunske krize iz leta 2015. Opozoril je, da je bilo zmanjšanje pomoči sosednjim državam Sirije eden glavnih razlogov za migracije leta 2015, in pozval Bundestag k ukrepanju pred končnimi posvetovanji o proračunu.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je začel večdnevno turnejo po Zahodnem Balkanu, začenši s Sarajevom. V prihodnjih dneh bo obiskal tudi Bosno in Hercegovino.

Nemški zunanji minister Johan Vadeful je izjavil, da morajo države Zahodnega Balkana, ob stalnih poskusih vpliva Rusije in Kitajske, nadaljevati z reformami in izkazovati privrženost evropskim vrednotam kot pogoj za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je, da o vladavini prava, boju proti korupciji in obrambi temeljnih pravic ni pogajanj.

Nemška koalicija se na področju gospodarstva in socialnih zadev poslužuje kratkoročnih ukrepov in ugibanja prihodnosti. Po mnenju komentatorjev ji primanjkuje poguma in jasnih konceptov za izvedbo potrebnih reform.

Zvezna vlada Nemčije bo deželi Schleswig-Holstein posredovala dodatne dokumente o insolventnem proizvajalcu baterij Northvolt, vendar le pod pogojem, da bo dokumentacija obravnavana kot zaupna med odvetniki. Ta poteza je sprožila različne odzive vlade in opozicije.

CDU, CSU in SPD imajo le še tri skupne seje do božiča za rešitev spornih točk glede pokojnin in socialne pomoči. Neuspeh bi preprečil napovedano izvedbo reform.

Mlada Unija (JU) je okrepila pritisk na kanclerja Friedricha Merza glede pokojninske reforme na Deutschlandtagu. Merz se sooča z izbiro med sporom v koaliciji ali uporom lastne mladine stranke, odločitev pa bi lahko padla prav na srečanju JU.

V Berlinu so propalestinski aktivisti s pomočjo dvigala splezali na Brandenburška vrata, kjer so razgrnili transparent z napisom "Nikoli več genocida – svoboda za Palestino". Prižigali so bakle in vzklikali slogane. Policija je aktiviste aretirala, potem ko so ti zavrnili ukaz, da se spustijo.

Nemški minister za obrambo Boris Pistorius je nakazal, da so nedavni incidenti z droni v Belgiji povezani z razpravami o uporabi zamrznjene ruske imovine, ki jo hrani Euroclear, za financiranje posojila Ukrajini. Incidenti so povzročili paniko, minister pa meni, da je to sporočilo: 'Da se niste usudili!'

Madžarska vlada zaostruje spor z avstrijskim gradbenim podjetjem Strabag glede spornega odseka avtoceste M30. Zaradi domnevnih hudih kršitev pogodbe, povezanih z gradnjo in garancijskimi obveznostmi, bi lahko Strabag izključili iz prihodnjih javnih razpisov v državi. Strabag zavrača odgovornost za poškodbe na avtocesti in obtožbe o nepravilnostih pri gradnji.

Evropska komisija želi skrajšati čas potovanja z vlakom med evropskimi metropolami do leta 2040. Načrt vključuje hitre železniške povezave, ki bi omogočale hitrosti 200 km/h ali več. Na primer, potovanje med Berlinom in Köbenhavnom naj bi trajalo štiri ure namesto sedem.

Državno tožilstvo je vložilo obtožnico proti policistu zaradi nenaklepnega uboja 21-letnega Lorenza A., ki ga je ustrelil med policijsko akcijo na velikonočno nedeljo v Oldenburgu. Policist je kot razlog navedel samoobrambo, vendar tožilstvo meni, da je šlo za nepotrebno napako.

V brandenburški koaliciji med SPD in BSW je prišlo do zaostritve, saj so štirje poslanci zapustili stranko BSW zaradi notranjih sporov. To dejanje je sprožilo resno krizo v koaliciji, ki je že bila pod pritiskom zaradi nesoglasij glede dveh medijskih sporazumov. Odhod poslancev iz BSW postavlja pod vprašaj stabilnost vlade.

Po novi jesenski gospodarski napovedi EU bo Avstrija leta 2026 med državami z najpočasnejšo gospodarsko rastjo v Evropski uniji. Pričakuje se, da bo rast BDP znašala le 0,9 %, medtem ko se za celotno EU pričakuje 1,4-odstotna rast. Poleg tega naj bi bil avstrijski proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih nad dovoljeno mejo 3 %.

Sindikat Verdi zahteva sedem odstotkov višje plače za približno 1,2 milijona zaposlenih v javnem sektorju nemških dežel. Zahtevajo najmanj 300 evrov več na mesec za tarifne zaposlene. Pogajanja se bodo začela 3. decembra, prizadeti pa so tudi uradniki in upokojenci. Pričakujejo se težka pogajanja za več kot 2,5 milijona zaposlenih v javnem sektorju.

V Severnem Porenju-Vestfaliji so sprejeli novo zakonodajo o zaščiti ustave, ki varnostnim organom omogoča učinkovitejše spremljanje kriminalnih nasprotnikov ustave. Zakon širi pristojnosti varnostnih služb, kar naj bi izboljšalo njihovo sposobnost zaščite demokratične ureditve.

V okrožju Stormarn v Nemčiji je prišlo do prelomnice, saj je Heide Beutin iz stranke Linke prekinila frakcijsko sodelovanje s stranko Freie Wähler v okrožnem svetu. Razlog za to je bila odobritev predloga stranke AfD, kar je povzročilo notranje nesoglasje in na koncu razpad frakcije.

V Berlinu je skupina propalestinskih aktivistov protestirala v prostorih nemške televizijske hiše ZDF. Protestniki so v stavbo vstopili z zvočnikom, pritrjenim na helijev balon, in vzklikali gesla. Policija je posredovala, protest pa se je preselil iz stavbe.

Brandenburška CDU je na deželnem kongresu v Schönefeldu potrdila Jana Redmanna kot svojega predsednika. Redmann, ki je tudi vodja poslanske skupine CDU v brandenburškem parlamentu od leta 2019, je bil ponovno izvoljen s skoraj 72 odstotki glasov delegatov. Izvoljen je bil kljub temu, da je CDU na deželnih volitvah leta 2024 doživela zgodovinski poraz.

V Kölnu se je zbralo okoli 15.000 ljudi, ki so protestirali za izpustitev Abdullaha Öcalana, ustanovitelja PKK. Policija je poročala, da je protest potekal mirno. Öcalan ostaja v zaporu kljub koncu oboroženega boja Kurdske delavske stranke.

Ulf Kämpfer, župan Kiela, je bil izbran za vodilnega kandidata SPD za deželne volitve v Schleswig-Holsteinu leta 2027. Na internih volitvah je premagal vodjo stranke Serpil Midyatli. Rezultat je bil prepričljiv.

AfD upa na uspeh na deželni ravni v Brandenburgu po preteklih volitvah. Vodja stranke René Springer je izpostavil cilje stranke na deželni ravni.

CDU Mecklenburg-Vorpommern je za svojega glavnega kandidata na deželnih volitvah leta 2026 imenovala Daniela Petersa, vodjo poslanske skupine. Peters že načrtuje kampanjo, končno besedo pa bo imel deželni kongres stranke. Cilj je, da bi stranka s Petersom pritisnila na Schwesigovo.

Berlin je obeležil 36. obletnico padca Berlinskega zidu s slovesnostjo na ulici Bernauer Strasse, ki jo je nekoč presekal zid. Župan Kai Wegner je poudaril, da so pogumni državljani porušili zid v želji po svobodi in enotnosti. Direktor fundacije Berlinskega zidu, Axel Klausmeier, je dejal, da spomin na dogodke iz jeseni 1989 zavezuje k prevzemanju odgovornosti.

Serpil Midyatli je odstopila s položaja vodje SPD v Schleswig-Holsteinu, potem ko je izgubila volitve za vodilnega kandidata za deželne volitve leta 2027 proti Ulfu Kämpferju, županu Kiela. Svojo odločitev je sporočila deželnemu odboru in predlagala Kämpferja za svojega naslednika.

Unionska frakcija je na preprostem sprejemu praznovala 70. rojstni dan kanclerja Friedricha Merza. Darilo za rojstni dan je bila nemška zastava, ki so jo vzeli s strehe parlamenta.

Zaradi milijardnih vrzeli v deželnem proračunu bo Hessen leta 2026 kljub temu vlagal v izobraževanje in varnost. Načrtujejo nova posojila in poseg v prihranke.

SPD v Severnem Porenju-Vestfaliji zahteva razjasnitev glede tveganj, ki jih predstavljajo prevozi težkih tovorov, še posebej na dotrajanih mostovih. Opozicija izraža dvom o zanesljivosti ocen glede varnosti in možnih nesreč.

Več znanih politikov AfD je načrtovalo potovanje v Rusijo na simpozij "Brics-Europa" v Sočiju. Načrtovana je bila tudi okrogla miza z Dmitrijem Medvedjevom, vendar je do srečanja prišlo do odpovedi. Potovanje je sprožilo ostre kritike, politike pa so označili za "izdajalce domovine".

Nemški obrambni koncern Rheinmetall išče podjetja v Mecklenburg-Predpomorjanskem, ki bi mu pomagala pri usposabljanju in v primeru krize pri oskrbi več deset tisoč vojakov v regiji. Poteza je povezana s tajnim kriznim načrtom nemške zvezne vlade, imenovanem "Operationsplan D". Članek razkriva vlogo te severovzhodne nemške zvezne dežele v načrtu in kaj ta vključuje.

Ruska FSB je preprečila poskus nemških obveščevalnih služb, da bi na območju Volgograjske oblasti izvedle propagandno akcijo ob 80. obletnici zmage. Nemški predstavniki so poskušali izkopati posmrtne ostanke nemških vojakov.

Po demonstraciji v Kölnu konec avgusta, na kateri je bilo poškodovanih več udeležencev in policistov, organizatorji napovedujejo tožbo proti policiji. Obe strani sta druga drugo obtoževali za izgrede, zdaj pa želijo organizatorji zadevo rešiti na sodišču.

Ministrski predsedniki vzhodnonemških dežel so se v Bruslju zavzemali za več sredstev iz proračuna EU, manj birokracije in ponovno oceno prepovedi motorjev z notranjim izgorevanjem, s ciljem oživitve evropske avtomobilske industrije.

V Kölnu se je začela desetdnevna zapora glavne železniške postaje. V tem času ne vozijo ne medkrajevni ne regionalni vlaki. Nova zapora je predvidena že leta 2026, a naj bi bila krajša.

Nemčija bo 1. julija 2026 uvedla nova pravila za izplačilo pomoči ukrajinskim beguncem, ki pa bodo veljala retroaktivno od aprila 2025. O tem je poročal časopis Bild.

Večji ponudniki zdravstvenega zavarovanja so objavili svoje premije za leto 2026, ki se večinoma ne bodo spreminjale ali pa se bodo zvišale minimalno. Pričakovalo se je, da bodo zavarovalnice premije ohranile enake ali jih rahlo dvignile.

CSU-jev notranjepolitični strokovnjak Stephan Mayer predlaga, da bi država podprla vzpostavitev rezerve krompirja. Njegov predlog je odgovor na situacijo, ko kmetje uničujejo krompir zaradi preobilnega pridelka, obenem pa se državljane poziva k pripravi nujnih zalog za primer krize ali vojne. Mayer meni, da je to protislovno in predlaga ukrepanje.

Črno-rdeča koalicija v Nemčiji se bo do božiča trikrat sestala, začenši danes zvečer, da bi dosegla dogovor o pomembnih gospodarskih in energetskih vprašanjih.

Nemčija je leta 2011 ukinila obvezno služenje vojaškega roka in si prizadeva pritegniti 20.000 prostovoljcev v naslednjem letu. Vendar pa skeptiki menijo, da država ne bo dosegla svojega cilja.

Rusija je obtožila Nemčijo zatiranja opozicije, pri čemer so ruski opozicijski politiki bodisi mrtvi, v zaporu ali v izgnanstvu. Obtožbe so se pojavile v času potovanja nemške stranke AfD v Moskvo.

Poljski zunanji minister Radoslav Šikorski je sporočil, da je bila v Nemčiji odpovedana dražba predmetov, povezanih s Holokavstom, zaradi pritožb preživelih. Informacijo je potrdil njegov nemški kolega, ki je dražbo označil za "ofenzivno".

Na dan žalosti se v Severnem Porenju-Vestfaliji spominjajo žrtev vojn in nasilja. Na vojaških pokopališčih in pokopališčih vojnih žrtev v tej nemški zvezni državi leži več kot 330.000 vojnih žrtev.

Nemški kancler Friedrich Merz je obiskal dogodek ob Dnevu žalosti in poudaril, da ima Nemčija posebno zgodovinsko odgovornost.