Danska, Švedska, Norveška in Finska so ostro zavrnile ponovne zahteve ameriškega predsednika Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije. Trump je v nedeljo zvečer ponovil svojo željo, da bi ta avtonomni teritorij pod dansko krono prešel pod ameriški nadzor, kar je utemeljil z razlogi nacionalne varnosti. Njegove izjave so sprožile takojšen odziv nordijskih zaveznic, ki so poudarile suverenost Danske nad otokom in zavrnile kakršno koli možnost prodaje ali prenosa ozemlja. Ta diplomatski spor se je dodatno zaostril po decembrskem imenovanju guvernerja Louisiane Jeffa Landryja za posebnega odposlanca ZDA za Grenlandijo. Kljub jasnemu nasprotovanju Köbenhavna in Evropske unije Trumpova administracija nadaljuje s prizadevanji za pridobitev strateško pomembnega otoka. Nordijske države so v skupnem nastopu stopile v bran Danski in opozorile, da takšne enostranske ozemeljske ambicije spodkopavajo stabilnost v arktični regiji in kršijo mednarodna pravila. Danska vlada je zaradi teh pritiskov že pred časom okrepila nadzor nad komunikacijami z Washingtonom, da bi preprečila morebitna neposredna pogajanja med ZDA in lokalnimi grenlandskimi oblastmi.

Trumpova administracija je začasno ustavila najemne pogodbe za pet obsežnih projektov vetrnih elektrarn na vzhodni obali ZDA, pri čemer se je sklicevala na tveganja za nacionalno varnost. Demokrati so zaradi tega umaknili podporo pogovorom o energetski reformi.

Kitajsko gospodarstvo kaže močno rast BDP in prihodkov gospodinjstev, medtem ko se pojavljajo nove panoge in cveti domači turizem. Vendar pa se zdi, da ti podatki ne odražajo nujno splošnega potrošniškega sentimenta. Po drugi strani pa naj bi Velika Britanija po napovedih do konca leta 2030 ponovno postala peto največje gospodarstvo na svetu, s čimer naj bi prehitela Japonsko. Center za ekonomske in poslovne raziskave predvideva, da bo britanski BDP do leta 2040 narasel na 6,8 bilijona dolarjev.

Prodaja novih avtomobilov v Evropi se je novembra že petič zapored povečala v primerjavi z lanskim letom, k čemur je prispevala rast registracij električnih vozil. Delež baterijskih električnih avtomobilov je dosegel 21 % v Evropski uniji, 26 % v Združenem kraljestvu in kar 98 % na Norveškem. Hibridna električna vozila ostajajo najbolj priljubljena izbira med kupci, medtem ko priključni hibridi še naprej pridobivajo na veljavi. Kljub pozitivnemu trendu pa skupni obseg prodaje še vedno zaostaja za predpandemičnimi ravnmi. Prodaja vozil Tesla je v Evropi ponovno padla, medtem ko prodaja BYD raste.

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli z mešanimi, a previdno optimističnimi trendi. Ameriški Wall Street je prvi trgovalni dan zaključil z rahlo rastjo, ki so jo poganjala predvsem tehnološka podjetja, čeprav je bilo trgovanje tekom dneva negotovo. V središču pozornosti ostaja tehnološki sektor, saj se v Las Vegasu pripravlja največji tehnološki sejem CES, kjer bodo po napovedih strokovnjakov dominirali roboti in umetna inteligenca. Med ključnimi dogodki izstopa napovedani nastop Jensena Huanga, prvega moža podjetja Nvidia, ki je leto 2025 zaključilo z rekordno tržno vrednostjo 4,5 bilijona dolarjev. Na evropskih tleh se britanski trg kapitala nadeja oživitev po lanskem sušnem obdobju. Londonska borza, ki se je v letu 2025 soočala s pomanjkanjem novih kotacij zaradi negotovosti ob tarifni politiki Združenih držav Amerike, v letošnjem letu pričakuje več pomembnih prvih javnih ponudb delnic (IPO), med katerimi sta programski velikan Visma in podjetje RAC. Britanska finančna ministrica Rachel Reeves ob tem spodbuja dolgoročne naložbe v delnice, kar bi lahko okrepilo zaupanje v domače finančno okolje po zahtevnem obdobju nizkih investicij in geopolitičnih trenj.

Na Slovaškem so odprli nov, ključen odsek avtoceste D1 pri Žilini, ki vključuje najdaljši avtocestni predor v državi. Nova avtocesta na severu Slovaške, ki je bila dokončana z zamudo, bo olajšala tranzitni promet in voznikom iz Češke skrajšala pot v Visoke in Nizke Tatre. Otvoritve se je udeležil tudi slovaški premier Robert Fico in minister za promet Jozef Ráž.

Norveška je v letu 2025 skoraj v celoti uresničila svoj ambiciozni cilj, da bi bila vsa nova registrirana vozila brez izpustov. Po uradnih podatkih, objavljenih v petek, so popolnoma električna vozila (EV) predstavljala kar 95,9 odstotka vseh novih registracij osebnih avtomobilov v državi. Ta dosežek utrjuje položaj Norveške kot vodilne države na svetu pri prehodu na trajnostno mobilnost. K takšnemu rezultatu je v veliki meri prispevala visoka prodaja ameriškega proizvajalca Tesla, ki ostaja prevladujoča znamka na norveškem trgu. Norveška vlada je k prehodu spodbujala z obsežnimi davčnimi olajšavami in drugimi ugodnostmi za lastnike električnih vozil, kar je omogočilo hitro opuščanje vozil z motorji na notranje zgorevanje. Kljub temu da država še ni povsem dosegla 100-odstotnega deleža, strokovnjaki ocenjujejo, da je tržni prehod praktično zaključen, saj so ostale oblike pogonov postale zanemarljiv del trga.

V Norveški je v lanskem letu delež novoregistriranih električnih avtomobilov dosegel rekordnih 95,9 odstotka, s čimer se je država praktično povsem približala svojemu ambicioznemu cilju prodaje izključno brezemisijskih vozil. Po podatkih tamkajšnjega urada za prometne informacije (OFV), objavljenih v petek, je bil v decembru ta delež celo višji in je znašal 97,6 odstotka. Poleg prevlade na trgu novih vozil je prišlo do zgodovinskega premika v celotnem voznem parku države, saj je število električnih avtomobilov na norveških cestah prvič preseglo število dizelskih vozil. Norveška vlada si je zadala cilj, da bodo do leta 2025 vsa nova prodana osebna vozila brez emisij, kar nameravajo doseči s kombinacijo davčnih olajšav in infrastrukturnih spodbud. Čeprav so lani za kratek čas zgrešili popolno stoodstotno uresničitev cilja, trenutni podatki kažejo na skorajšnjo dokončno opustitev prodaje vozil z notranjim izgorevanjem. Visoka stopnja elektrifikacije je rezultat dolgotrajne državne politike, ki spodbuja trajnostno mobilnost v boju proti podnebnim spremembam.

Norveška je v letu 2025 dosegla nove mejnike na področju elektromobilnosti, saj so električna vozila predstavljala kar 96 odstotkov vseh na novo registriranih osebnih avtomobilov. Skandinavska država, ki že vrsto let velja za vodilno na tem področju, je s tem praktično izrinila druge oblike pogonov v tržne niše. Poleg prevlade med novimi vozili so električni avtomobili prvič v zgodovini prehiteli dizelska vozila tudi v celotnem voznem parku države. Uspeh je posledica dolgotrajne in obsežne državne politike spodbujanja nakupa ter uporabe električnih vozil. Norveška vlada je s finančnimi spodbudami in infrastrukturnimi vlaganji ustvarila okolje, v katerem so vozila z motorji na notranje izgorevanje postala manj privlačna izbira za potrošnike. Podatki za leto 2025 potrjujejo, da se država nezadržno približuje cilju popolne opustitve prodaje novih vozil na fosilna goriva.

Norveška je v letu 2024 ponovno potrdila svojo vodilno vlogo pri prehodu na trajnostno mobilnost, saj so uradni podatki pokazali, da je bilo kar 95,9 odstotka vseh novoregistriranih osebnih vozil v državi popolnoma električnih. Ta mejnik pomeni skoraj popolno opustitev prodaje novih avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem, kar je rezultat dolgoletne državne politike spodbujanja okolju prijaznejših tehnologij. Kljub temu da je Norveška velika izvoznica nafte in plina, je država uvedla obsežne davčne olajšave in druge ugodnosti za kupce električnih vozil, kar je povzročilo drastičen upad zanimanja za vozila na notranje zgorevanje. S tem se država hitro približuje svojemu cilju, da bi do leta 2025 postala prva država na svetu, kjer bodo vsi novi prodani avtomobili brez emisij. Visok delež električnih vozil v Norveški velja za globalni zgled energetske tranzicije v prometnem sektorju.

Norveška se je v letu 2025 približala cilju prodaje izključno brezemisijskih vozil, saj je delež električnih vozil dosegel 95,9 % novih registracij. Visok delež prodanih električnih vozil na Norveškem močno izstopa v primerjavi z ostalo Evropo.