Nemški strokovnjaki za informacijsko varnost so pri analizi pametnih ur norveškega podjetja Xplora, ki se na trgu oglašujejo kot varna alternativa mobilnim telefonom za otroke, odkrili kritično varnostno vrzel. Raziskovalci so ugotovili obstoj tveganja, ki bi ga napadalci lahko izkoristili za nepooblaščen dostop do naprave. Gre za sistemsko luknjo v programski opremi, ki kljub obljubam proizvajalca o visoki stopnji zaščite zasebnosti omogoča zunanjo manipulacijo. Podjetje Xplora svoje izdelke namenja predvsem mlajšim uporabnikom, pri čemer poudarja nadzor staršev in omejevanje nevarnejših funkcij pametnih telefonov. Odkrita pomanjkljivost pod vprašaj postavlja varnostno integriteto teh naprav, saj bi morebitni napadalci preko omenjenega prehoda lahko pridobili dostop do podatkov ali funkcij ure. Raziskovalci so o svojih ugotovitvah že obvestili javnost, da bi opozorili na morebitne nevarnosti uporabe teh naprav brez ustreznih programskih posodobitev.

Leto 2025 zaznamujejo pomembni pravni premiki na področju varovanja okolja, saj so podnebne tožbe po vsem svetu dosegle trinajst ključnih zmag. Deset let po sklenitvi Pariškega sporazuma in precedenčnem primeru Urgenda na Nizozemskem so sodišča ponovno odločila o ustavljanju projektov na fosilna goriva ter zahtevala revizijo nezadostnih državnih podnebnih načrtov. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da se vzpostavlja nova globalna pravna arhitektura, ki države in korporacije sili k hitrejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Znanstvene raziskave in nove publikacije hkrati opozarjajo na nujnost takojšnjih ukrepov, saj energetski sektor, ki vključuje promet, ogrevanje in industrijo, predstavlja kar 75 odstotkov svetovnih emisij. Strokovnjaki, med njimi NASA-in James Hansen, opozarjajo, da se desetletja stara svarila o vplivu človekovih dejavnosti na podnebje uresničujejo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so uničujoči gozdni požari v Kanadi in katastrofalne poplave v Južni Aziji. Kljub resnosti razmer primeri iz Norveške, ki 98 odstotkov električne energije pridobi iz obnovljivih virov, in okrevanje koralnih grebenov na Fidžiju nudijo upanje za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe. Razprava v strokovni javnosti se širi tudi na koncept antropocena oziroma tehnocena, kar poudarja neizbrisen pečat, ki ga človeška tehnologija in dejavnost puščata na planetu.

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli z mešanimi, a previdno optimističnimi trendi. Ameriški Wall Street je prvi trgovalni dan zaključil z rahlo rastjo, ki so jo poganjala predvsem tehnološka podjetja, čeprav je bilo trgovanje tekom dneva negotovo. V središču pozornosti ostaja tehnološki sektor, saj se v Las Vegasu pripravlja največji tehnološki sejem CES, kjer bodo po napovedih strokovnjakov dominirali roboti in umetna inteligenca. Med ključnimi dogodki izstopa napovedani nastop Jensena Huanga, prvega moža podjetja Nvidia, ki je leto 2025 zaključilo z rekordno tržno vrednostjo 4,5 bilijona dolarjev. Na evropskih tleh se britanski trg kapitala nadeja oživitev po lanskem sušnem obdobju. Londonska borza, ki se je v letu 2025 soočala s pomanjkanjem novih kotacij zaradi negotovosti ob tarifni politiki Združenih držav Amerike, v letošnjem letu pričakuje več pomembnih prvih javnih ponudb delnic (IPO), med katerimi sta programski velikan Visma in podjetje RAC. Britanska finančna ministrica Rachel Reeves ob tem spodbuja dolgoročne naložbe v delnice, kar bi lahko okrepilo zaupanje v domače finančno okolje po zahtevnem obdobju nizkih investicij in geopolitičnih trenj.

Norveška je v letu 2025 skoraj v celoti uresničila svoj ambiciozni cilj, da bi bila vsa nova registrirana vozila brez izpustov. Po uradnih podatkih, objavljenih v petek, so popolnoma električna vozila (EV) predstavljala kar 95,9 odstotka vseh novih registracij osebnih avtomobilov v državi. Ta dosežek utrjuje položaj Norveške kot vodilne države na svetu pri prehodu na trajnostno mobilnost. K takšnemu rezultatu je v veliki meri prispevala visoka prodaja ameriškega proizvajalca Tesla, ki ostaja prevladujoča znamka na norveškem trgu. Norveška vlada je k prehodu spodbujala z obsežnimi davčnimi olajšavami in drugimi ugodnostmi za lastnike električnih vozil, kar je omogočilo hitro opuščanje vozil z motorji na notranje zgorevanje. Kljub temu da država še ni povsem dosegla 100-odstotnega deleža, strokovnjaki ocenjujejo, da je tržni prehod praktično zaključen, saj so ostale oblike pogonov postale zanemarljiv del trga.

Norveška je v letu 2025 dosegla nove mejnike na področju elektromobilnosti, saj so električna vozila predstavljala kar 96 odstotkov vseh na novo registriranih osebnih avtomobilov. Skandinavska država, ki že vrsto let velja za vodilno na tem področju, je s tem praktično izrinila druge oblike pogonov v tržne niše. Poleg prevlade med novimi vozili so električni avtomobili prvič v zgodovini prehiteli dizelska vozila tudi v celotnem voznem parku države. Uspeh je posledica dolgotrajne in obsežne državne politike spodbujanja nakupa ter uporabe električnih vozil. Norveška vlada je s finančnimi spodbudami in infrastrukturnimi vlaganji ustvarila okolje, v katerem so vozila z motorji na notranje izgorevanje postala manj privlačna izbira za potrošnike. Podatki za leto 2025 potrjujejo, da se država nezadržno približuje cilju popolne opustitve prodaje novih vozil na fosilna goriva.

Norveška se je v letu 2025 približala cilju prodaje izključno brezemisijskih vozil, saj je delež električnih vozil dosegel 95,9 % novih registracij. Visok delež prodanih električnih vozil na Norveškem močno izstopa v primerjavi z ostalo Evropo.