Izraelska vlada je po poročanju tujih medijev uradno zaprosila administracijo Združenih držav Amerike, naj iz načrtovanega mirovnega sveta predsednika Donalda Trumpa za Gazo izključi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Izrael naj bi po navedbah vira, na katerega se sklicuje časnik Jerusalem Post, izvajal močan diplomatski pritisk na Washington, da bi preprečil sodelovanje Turčije pri oblikovanju prihodnje ureditve v Gazi. Izraelska stran svojo zahtevo utemeljuje z zaostrenimi odnosi s Turčijo in Erdoganovo kritično držo do izraelskih vojaških operacij. Ta poteza kaže na poglobljen diplomatski spor med državama, ki se je dodatno zaostril zaradi obtožb o kršitvah premirja in neusklajenih pogledov na povojno obnovo ter varnostno ureditev palestinske enklave. Odločitev Washingtona glede sestave mirovnega telesa bo ključna za nadaljnji potek pogajanj v regiji.

V bližini mesta Nablus na okupiranem Zahodnem bregu so izraelske vojaške sile danes streljale na vozilo, pri čemer je bil ubit 20-letni palestinski državljan. Po poročilih lokalnih virov je bilo v incidentu poleg smrtne žrtve ranjenih še več drugih oseb. Izraelske sile so ogenj odprle na območju južno od Nablusa, ki ostaja eno izmed žarišč napetosti v regiji. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja nasilja na tem območju, kjer redno prihaja do spopadov med izraelsko vojsko in lokalnim prebivalstvom. Identiteta žrtve je bila potrjena s strani palestinskih zdravstvenih oblasti, ki so sporočile, da je mladenič podlegel poškodbam takoj po streljanju. Podrobnosti o morebitnih vzrokih za uporabo strelnega orožja s strani vojske v tem specifičnem primeru še niso v celoti pojasnjene, vendar so tovrstni incidenti v zadnjem obdobju postali del vsakdana na okupiranih ozemljih.

Na območju Gaze se humanitarna kriza stopnjuje do nepredstavljivih razsežnosti, saj je po najnovejših podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje število ubitih ali ranjenih Palestincev preseglo 239.000. Razmere so kritične predvsem zaradi akutnega pomanjkanja hrane; po navedbah Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) se z nevarno stopnjo lakote sooča že 1,6 milijona prebivalcev. Izraelska vojska naj bi po poročilih humanitarnih organizacij še naprej blokirala ključne dobave nujne pomoči, kar razmere na terenu še dodatno poslabšuje. Poleg neposrednih žrtev spopadov zdravstveni delavci opozarjajo na dolgoročne posledice za prebivalstvo. V zadnjem letu so zabeležili drastičen porast števila spontanih splavov in kar 40-odstoten upad števila novorojenih otrok, kar direktor zdravstvenega ministrstva v Gazi, Munir Al-Bursh, označuje za srhljiv indikator razpadajočega zdravstvenega sistema. Kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja se nasilje nadaljuje; v zadnjih napadih na mesto Gaza je bila ubita palestinska deklica, dve osebi pa sta bili ranjeni. Medtem ko mednarodna skupnost stopnjuje pritiske, se Nova Zelandija ni pridružila zadnji mednarodni izjavi, ki opozarja na hitro slabšanje humanitarnih razmer.

Palestinsko gibanje Hamas je v uradni izjavi potrdilo smrt petih svojih visokih predstavnikov, ki so bili ubiti med spopadi na območju Gaze. Med potrjenimi žrtvami sta ključna vojaška osebnost Mohamed al-Sinvar, brat nekdanjega vrhovnega vodje Jahje al-Sinvarja, ter prepoznavni tiskovni predstavnik gibanja Hutajfa al-Kahlot, širši javnosti znan pod psevdonimom Abu Obeida. Smrt Abuja Obeide, ki je bil zaradi svojih nastopov z zakritim obrazom eden najbolj prepoznavnih obrazov Hamasa, je bila predmet ugibanj že več mesecev, vendar je skupina šele zdaj uradno priznala njegovo izgubo. Hamas je ob tem napovedal nadaljevanje oboroženega upora proti Izraelu. Potrditev teh smrti predstavlja pomemben udarec vodstveni strukturi gibanja, saj so bili vpleteni posamezniki ključni za operativno vodenje in propagandne dejavnosti skupine v tekočem konfliktu.

Izraelska vlada je napovedala, da bo v roku 36 ur prepovedala delovanje več deset humanitarnim organizacijam na območju Gaze, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF), Oxfam in International Rescue Committee. Odločitev temelji na novih, strogih zahtevah po posredovanju osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, ki jih organizacije niso izpolnile. Ta ukrep prihaja v času kritičnih humanitarnih razmer, ko deset držav svari pred neizmernim trpljenjem civilnega prebivalstva. Hkrati je Svetovni svet cerkva pozval Evropsko unijo k uvedbi sankcij in embarga na orožje proti Izraelu. Predstavniki sveta so izrazili zgroženost nad spiralno nasilja in humanitarno katastrofo, ki je povzročila množično razseljevanje ter širjenje lakote in bolezni. Poudarili so, da trenutne razmere izvirajo iz desetletja trajajoče okupacije in blokade, ter pozvali k mednarodni odgovornosti za zaščito palestinskih civilistov. Izgon ključnih nevladnih organizacij bi lahko popolnoma ohromil dostavo pomoči v uničeno enklavo.

Skupina zahodnih držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado in Francijo, je v skupni izjavi izrazila globoko zaskrbljenost zaradi ponovnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi, ki so jih označile za katastrofalne. Države so Izrael pozvale k nujnemu ukrepanju, vključno z odpravo omejitev za uvoz medicinskih pripomočkov in opreme za zatočišča ter zagotavljanjem neoviranega dela Združenih narodov in nevladnih organizacij. Izrael so pozvali k odprtju mejnih prehodov za povečanje dotoka pomoči. Istočasno je Izrael napovedal stroge ukrepe proti nevladnim organizacijam, ki delujejo v Gazi. Organizacijam, ki do določenega roka ne bodo predložile seznamov svojih palestinskih uslužbencev, grozi preklic delovnih dovoljenj z letom 2026. Izraelsko ministrstvo za diasporo je ob tem neposredno obtožilo organizacijo Zdravniki brez meja (MSF), da zaposluje osebe, povezane s terorističnimi skupinami, kot je palestinski Islamski džihad. Ti napetosti se pojavljajo kljub dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen po dveh letih intenzivnih vojaških operacij.

Izraelska vlada je v torek napovedala, da bo s 1. januarjem 2026 prekinila sodelovanje z več kot 25 mednarodnimi humanitarnimi organizacijami, ki delujejo na območju Gaze. Med njimi je tudi priznana organizacija Zdravniki brez meja (MSF). Odločitev temelji na navedbah o neizpolnjevanju novih, strožjih pogojev glede poročanja o financiranju, osebju in operativnih postopkih, ki jih je Izrael uvedel za nevladne organizacije na vojnem območju. Prizadete organizacije bodo morale po napovedih Izraela vse svoje dejavnosti zaključiti najpozneje do 1. marca 2026. Ta poteza stopnjuje že tako napete odnose med izraelskimi oblastmi in mednarodnimi humanitarnimi agencijami, ki so že v preteklosti opozarjale na sistematično oviranje pomoči. Kritiki opozarjajo, da bo prepoved delovanja ključnih organizacij še dodatno poglobila humanitarno katastrofo v Gazi, kjer se prebivalstvo sooča s pomanjkanjem hrane in zdravstvene oskrbe kljub krhkemu dogovoru o prekinitvi ognja. Izraelska stran po drugi strani vztraja, da so varnostni pregledi in nove normativne zahteve nujni za preprečevanje zlorab humanitarnih kanalov s strani oboroženih skupin. Odločitev je že sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti, ki Izrael poziva k zagotovitvi neoviranega dostopa pomoči.

Zunanji ministri desetih držav so v skupni izjavi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vnovičnega in drastičnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so diplomati opozorili, da je situacija za civilno prebivalstvo postala nevzdržna, k čemur so dodatno prispevali neugodni vremenski pogoji, predvsem močno deževje in nizke temperature. Ministri so v svojem pozivu zahtevali takojšnjo zagotovitev neoviranega dostopa za mednarodne humanitarne organizacije. Poudarili so nujnost odprtja dodatnih mejnih prehodov, ki bi omogočili dostavo nujne pomoči prebivalcem enklave. Skupna izjava poudarja, da so trenutne zmogljivosti za pomoč nezadostne glede na potrebe na terenu, kjer se civilisti spopadajo s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin v zaostrenih zimskih razmerah.

Izrael je napovedal, da bo s pričetkom leta 2026 prepovedal delovanje več kot 20 humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Kot razlog navaja neupoštevanje novih predpisov o preverjanju mednarodnih organizacij, delovanje v povezavi s terorističnimi aktivnostmi in ideološke zahteve, ki vključujejo diskvalifikacijo organizacij, ki so pozivale k bojkotu Izraela ali izrazile podporo primerom na mednarodnih sodiščih.

Združeni narodi so v torek ostro obsodili nove izraelske zakonske ukrepe, uperjene proti agenciji za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Izraelski parlament je sprejel zakonodajo, ki agenciji odvzema diplomatsko imuniteto in prepoveduje izraelskim podjetjem dobavo vode ter električne energije njenim objektom. Generalni sekretar ZN in visoki komisarji opozarjajo, da bodo te odločitve milijone ljudi prikrajšale za osnovne storitve, vključno z izobraževanjem in zdravstveno oskrbo. Generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini je ukrepe označil za del sistematične kampanje za diskreditacijo agencije in oviranje njene ključne vloge pri zagotavljanju humanitarne pomoči. Po navedbah agencije nova zakonodaja izraelski vladi omogoča tudi zaseg premoženja UNRWA v zasedenem vzhodnem Jeruzalemu, vključno z njenim sedežem in glavnim centrom za poklicno usposabljanje. Odločitev Kneseta je sprožila val mednarodnih kritik, saj UNRWA predstavlja edini institucionalni steber za osnovne javne storitve palestinskim beguncem v Gazi, na Zahodnem bregu ter v sosednjih državah.

Izraelska vojska je nadaljevala silovito bombardiranje območja Gaze, pri čemer so bili ubiti številni civilisti, vključno z ženskami in otroki. Napadi so bili v torek usmerjeni predvsem na območja severno od Rafe, vzhodno od Kan Junisa ter na begunsko taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Po navedbah lokalnih virov Izrael s temi operacijami krši obstoječe dogovore o prekinitvi ognja, medtem ko se razseljeni Palestinci spopadajo z uničujočimi posledicami zimskega deževja, ki je poplavilo številna šotorska naselja. Svetovni svet cerkva je zaradi stopnjevanja nasilja in sistematičnih kršitev človekovih pravic pozval Evropsko unijo k uvedbi sankcij in embarga na uvoz orožja za Izrael. Organizacija je razmere opisala kot katastrofo brez primere, ki ni le posledica trenutnih spopadov, temveč desetletja trajajoče blokade in okupacije. Opozorili so, da je nujno ukrepanje mednarodne skupnosti za zaščito civilnega prebivalstva. Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) pa opozarja na kritično zimsko krizo, ki neposredno ogroža najmanj 235.000 ljudi. Komisar agencije Philippe Lazzarini je poudaril, da so posledice zimskega neurja Byron, ki je opustošilo taborišča, v celoti produkt človeškega delovanja oziroma vojnega uničenja infrastrukture. Večina prebivalstva biva v neprimernih improviziranih zatočiščih med ruševinami, kjer se soočajo z mrazom, lakoto in boleznimi.

Dodatni viri poročajo, da je Izrael onemogočil delovanje številnim humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja, ker se niso držale novih pravil registracije.

Izraelsko ministrstvo za diasporo je napovedalo, da bo s 1. januarjem 2026 prekinilo delovanje več kot dveh ducatov mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze. Med organizacijami, ki jim grozi prepoved delovanja, so tudi Zdravniki brez meja (MSF), ki so že v preteklosti opozarjali na težave pri zagotavljanju pomoči. Izraelske oblasti so odločitev utemeljile s trditvijo, da te organizacije niso izpolnile novih, strožjih pogojev preverjanja, ki vključujejo podrobno razkritje virov financiranja in podatkov o osebju. Ta poteza prihaja v času zaostrenih odnosov med Izraelom in mednarodnimi humanitarnimi agencijami. Izraelska stran trdi, da so ukrepi nujni za preprečevanje zlorab sredstev, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za načrten pritisk na civilno prebivalstvo in oviranje neodvisnega poročanja o razmerah na terenu. Odločitev bo predvidoma močno otežila dostavo osnovnih življenjskih potrebščin in medicinske oskrbe v že tako opustošeni palestinski enklavi, kjer se prebivalci spopadajo s pomanjkanjem hrane in zdravil.

Združeno kraljestvo, Kanada in Francija so v skupni izjavi, ki jo je v torek objavilo britansko zunanje ministrstvo, opozorile na ponovno in resno poslabšanje humanitarnih razmer na območju Gaze. Države so v dokumentu Izrael pozvale k takojšnjemu ukrepanju in odpravi vseh omejitev, ki ovirajo dostavo nujne pomoči. Po navedbah podpisnic so razmere dosegle kritično točko, ki zahteva takojšen mednarodni odziv. Izjava izpostavlja, da izraelske oblasti blokirajo delovanje organizacije Zdravniki brez meja in drugih ključnih humanitarnih agencij na terenu. Oviranje distribucije hrane, zdravil in osnovnih življenjskih potrebščin po mnenju vpletenih držav stopnjuje krizo, ki neposredno ogroža civilno prebivalstvo. Skupina držav zahteva vzpostavitev varnih in neoviranih poti za dotok pomoči, saj so trenutne omejitve po njihovih ocenah nevzdržne in v nasprotju s humanitarnimi potrebami regije. Današnji poziv predstavlja stopnjevanje pritiska na Izrael, ki se že dlje časa brani pred očitki o namernem onemogočanju pomoči.

Izraelske oblasti so sprožile postopke za prepoved delovanja več kot desetim humanitarnim nevladnim organizacijam na območju Gaze s 1. januarjem 2026. Med organizacijami, ki jim grozi prekinitev delovanja, sta tudi Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) in Zdravniki brez meja (MSF). Izraelsko ministrstvo ukrep utemeljuje z obtožbami o domnevnih terorističnih aktivnostih nekaterih uslužbencev in zahtevo, da organizacije predložijo sezname vseh palestinskih zaposlenih za varnostno preverjanje. Poleg tega je izraelski parlament potrdil zakonodajo, ki omogoča prekinitev dobave vode in električne energije objektom v lasti UNRWA ter zaseg zemljišč, ki jih agencija uporablja. Mednarodna skupnost se je na te ukrepe odzvala z ostrimi kritikami. Deset držav, med njimi Francija, Velika Britanija in Kanada, je v skupni izjavi razmere v Gazi označilo za katastrofalne, saj več kot 1,3 milijona ljudi nujno potrebuje zatočišče, večina zdravstvenih ustanov pa deluje le delno. Združeni narodi opozarjajo, da bodo novi zakoni milijone ljudi prikrajšali za osnovne storitve. Vodja UNRWA Philippe Lazzarini je zakonodajo označil za škandalozno in del sistematične kampanje za diskreditacijo agencije. Izraelske oblasti po drugi strani trdijo, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti in preprečevanje sodelovanja humanitarnih delavcev s Hamasom.

Kanada in druge države so pozvale Izrael, naj poveča pretok humanitarne pomoči v Gazo, hkrati pa so poročali, da se Izrael premika k začasni ustavitvi več kot dvajset humanitarnih organizacij. Izraelske oblasti so napovedale, da nevladne organizacije, ki do srede ne bodo posredovale seznamov svojih palestinskih zaposlenih, po letu 2026 ne bodo mogle več delovati v Gazi.

Španska socialistična vlada pod vodstvom premierja Pedra Sancheza je sedmim spletnim platformam odredila takojšnjo odstranitev 138 oglasov za počitniške nastanitve na zasedenih palestinskih ozemljih. Ministrstvo za varstvo potrošnikov je podjetja opozorilo, da morajo sporne vsebine blokirati ali trajno izbrisati, sicer se bodo soočila z dodatnimi vladnimi ukrepi. Po besedah ministra Pabla Bustinduyja takšni oglasi normalizirajo in ohranjajo kolonialni režim, ki velja za nezakonitega po mednarodnem pravu. Ta poteza je del širšega nabora ukrepov, ki jih je Španija sprejela v znak podpore Palestincem in obsodbe izraelskega delovanja v Gazi. Oktobra potrjeni odlok vključuje tudi embargo na izvoz orožja v Izrael ter prepoved oglaševanja vseh izdelkov, ki izvirajo iz nezakonitih kolonij na Zahodnem bregu in v Gazi. Španija se s tem pridružuje prizadevanjem nekaterih evropskih nevladnih organizacij, ki so že vložile tožbe proti platformam, kot sta Airbnb in Booking.com, zaradi spodbujanja t. i. okupacijskega turizma.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se sestala v Mar-a-Lagu, kjer sta razpravljala o ključnih podrobnostih druge faze krhkega premirja v Gazi. Trump je po pogovorih izjavil, da bo do uveljavitve naslednje faze dogovora prišlo zelo kmalu, kljub temu da se na terenu spopadi niso popolnoma ustavili. Po podatkih uradnikov v Gazi je bilo od podpisa premirja 10. oktobra 2025 v izraelskih napadih ubitih več kot 400 Palestincev, humanitarne razmere v šotorskih mestih pa dodatno poslabšuje izjemno slabo vreme. Srečanje so zaznamovala tudi širša geopolitična vprašanja, vključno s Trumpovo namero o prodaji bojnih letal Turčiji, čemur Izrael nasprotuje zaradi napetosti glede Sirije in Gaze. Obisku se je pridružil tudi tehnološki milijarder Elon Musk, ki je sprejel Netanjahujevo vabilo na obisk v Izrael. Muskova odločitev je v javnosti sprožila val kritik zaradi mednarodnih tiralic za vojne zločine in obtožb o genocidu v Gazi, ki bremenijo izraelski vrh. Kljub Trumpovemu optimizmu glede hitrega napredka premirja, razhajanja med prioritetami obeh voditeljev ostajajo očitna, saj se Izrael močno osredotoča na grožnjo Irana, medtem ko Trump pritiska na stabilizacijo Gaze preko mirovnega sveta.

Izrael je napovedal, da bo preklical licence za delovanje približno 40 nevladnim organizacijam v Gazi in Zahodnem bregu, vključno z Zdravniki brez meja (MSF), ker niso posredovale zahtevanih informacij o svojih zaposlenih. Ukrep bo začel veljati s prihodnjim letom. Francija in devet drugih držav so izrazile zaskrbljenost glede humanitarnih razmer v Gazi, kljub prekinitvi ognja.

Španska vlada je prek ministrstva za potrošnike sedmim spletnim platformam za kratkoročni najem nepremičnin odredila takojšen umik 138 oglasov za počitniške nastanitve v izraelskih naseljih na okupiranih palestinskih ozemljih. Ukrep temelji na oktobrskem kraljevem dekretu, ki prepoveduje oglaševanje proizvodov in storitev iz naselij, ki jih mednarodno pravo obravnava kot nezakonita. Ministrstvo je multinacionalke opozorilo, da bodo v primeru neupoštevanja odločbe sledili nadaljnji vladni ukrepi, čeprav specifičnih sankcij še niso opredelili. Minister za socialne pravice in potrošnike Pablo Bustinduy je poudaril, da takšne objave prispevajo k normalizaciji in ohranjanju kolonialnega režima. Ta poteza je del širše politike vlade premierja Pedra Sancheza, ki vključuje tudi embargo na orožje za Izrael in podporo palestinskemu prebivalstvu v luči vojaške kampanje v Gazi. Podobni pravni pritiski na platforme, kot sta Airbnb in Booking, se vrstijo tudi v Franciji, kjer so nevladne organizacije že vložile tožbe zaradi spodbujanja turizma na okupiranih območjih.