Kremelj je sporočil, da se po zadnjih diplomatskih prizadevanjih možnosti za sklenitev miru v Ukrajini povečujejo. Kljub optimističnim izjavam iz Moskve pa se razmere na terenu in v diplomatskih krogih ne umirjajo, saj so ruske oblasti poročale o napadu z 91 droni, ki naj bi ciljali rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruski predsednik je po incidentu ponovno potrdil svojo pripravljenost na nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki vključujejo tudi poročila o stikih med ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in Moskvo. Dogajanje zaznamujejo nasprotujoče si informacije; medtem ko nekateri viri blizu ruskemu vrhu poudarjajo napredek v pogovorih, zahodni analitiki opozarjajo na širjenje konflikta in Putinovo vztrajanje pri vojaških ciljih. Poročilo Bele hiše naj bi vsebovalo podatke o neposredni komunikaciji med Trumpom in Putinom, kar vnaša novo dinamiko v mednarodna prizadevanja za končanje vojne. Ukrajinska stran medtem ostaja previdna, saj ruska stran mir pogosto pogojuje s političnimi in ozemeljskimi koncesijami, ki so za Kijev nesprejemljive.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, in napovedala, da bo zaradi tega pregledala svoje pogajalsko izhodišče za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj je dejal, da bo Rusija preučila svoje pogajalsko izhodišče zaradi domnevnih napadov ukrajinskih dronov na rusko predsedniško rezidenco. Ukrajina je te obtožbe zanikala in jih označila za neutemeljene ter namenjene spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Strokovnjakinja Olha Košarna je komentirala izjave Donalda Trumpa o jedrski elektrarni Zaporožje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriški predsednik Donald Trump sta se sestala na Floridi, kjer sta opravila triurni pogovor o končanju vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju sporočil, da je usklajenih že približno 95 odstotkov mirovnega načrta v 20 točkah, ki predvideva zamrznitev fronte in dolgoročna varnostna jamstva. Zelenski je poudaril, da je prejel potrditev močnih varnostnih jamstev za obdobje 15 let ter obljubo o obsežnem gospodarskem paketu za povojno obnovo države, ki bi ga moral podpreti tudi ameriški kongres. Kljub optimizmu voditeljev ostajata status Donbasa in vprašanje umika ruskih sil ključni točki razhajanj. Medtem ko Kijev vztraja pri trajni varnosti, je Kremelj prek tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova sporočil, da so pogajanja blizu konca, vendar ponovil zahtevo po umiku ukrajinskih sil z zasedenih območij. Trump je Zelenskemu obljubil zaščito, ki bi bila primerljiva z najvišjimi standardi zavezništva, hkrati pa je ruskega predsednika Putina obvestil o dogajanju, kar kaže na intenzivno diplomacijo med Washingtonom, Kijevom in Moskvo.

Moskovsko vojaško sodišče je v odsotnosti odredilo pripor in razpisalo tiralico za upokojenim polkovnikom uprave K ruske zvezne varnostne službe (FSB) Dmitrijem Frolovom. Nekdanji visoki uslužbenec obveščevalne službe je obtožen vpletenosti v obsežne korupcijske posle in goljufije. Po navedbah preiskovalnih organov naj bi Frolov prejemal podkupnine v zameno za zaščito komercialnih struktur, kar predstavlja nadaljevanje širših prizadevanj za pregon korupcije v ruskih varnostnih organih. Sodišče je odločitev o priporu sprejelo v ponedeljek, 29. decembra, s čimer se je Frolov uradno znašel na seznamu iskanih oseb. Postopek proti upokojenemu polkovniku izpostavlja notranje napetosti in preiskave znotraj elitnih enot FSB, ki so zadolžene za nadzor nad finančnim sektorjem. Frolov se trenutno nahaja na begu, zato je bila sodna odločitev sprejeta v njegovi odsotnosti.

Rusija je obtožila Ukrajino napada na rezidenco Vladimirja Putina, za katerega pa ni predložila dokazov. Ukrajina obtožbe zanika. Zaradi teh obtožb se je Rusija umaknila od predhodno dogovorjenih koncesij glede vojne, kar je povečalo napetosti in vplivalo na rast cen nafte. Donald Trump je po obtožbah izrazil jezo.

Rusija je v ponedeljek uradno obtožila Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal, da bo Moskva zaradi tega dogodka resno revidirala svoja izhodišča v prihajajočih mirovnih pogajanjih. Kljub temu je Lavrov poudaril, da se Rusija ne namerava umakniti iz diplomatskih procesov z Združenimi državami Amerike, vendar bodo povračilni ukrepi vključevali napade na vnaprej določene cilje v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž, s katero želi Kremelj spodkopati nedavne diplomatske premike in pripraviti teren za nove silovite napade na Kijev ter vladna poslopja. Zelenski trdi, da Moskva namerno ustvarja izmišljene incidente, da bi opravičila nadaljevanje agresije v trenutku, ko se krepijo prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta. Ukrajinski voditelj je opozoril, da bi ti ruski očitki lahko služili kot izgovor za neposredno stopnjevanje vojne proti civilni in državni infrastrukturi. O domnevnem napadu sta se po telefonu pogovarjala tudi Donald Trump in Vladimir Putin. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je sporočil, da je bil Trump nad novico šokiran in ogorčen, medtem ko je Bela hiša pogovor opisala kot pozitiven v luči iskanja mirovne rešitve. Incident se je zgodil le dan po Trumpovem srečanju z Zelenskim na Floridi, kar po mnenju ruskih analitikov kaže na poskus tretje strani, verjetno britanske, da bi preprečila mirovni proces. Razmere ostajajo napete, saj Rusija vztraja pri zaostritvi svojih pogojev za ustavitev sovražnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago v Floridi, kjer sta razpravljala o nadaljnji usodi vojaške pomoči Ukrajini. Kljub Trumpovim izjavam o optimizmu po srečanju, uradni viri poročajo, da pogovori niso prinesli nobenih oprijemljivih rezultatov ali novih zagotovil glede dobave strateškega orožja, vključno z raketami Tomahawk. Ruski opazovalci so srečanje ocenili kot neuspeh za Kijev, saj Zelenski ni dosegel zastavljenih ciljev glede krepitve ukrajinskega položaja. Srečanje je potekalo v senci Trumpovega predhodnega telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki je močno vplival na ameriško stališče do konflikta. Trump je po navedbah diplomatskih virov zavzel bolj spravljiv ton do Moskve, kar povečuje negotovost glede prihodnje ameriške podpore Ukrajini. Medtem ko Kijev upa na tehnološko napredno orožje, ki bi mu omogočilo napade globoko v rusko ozemlje, Washington za zdaj ostaja pri zadržani politiki, ki ne predvideva večjih preobratov v dobavah.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav so srečanje nekateri mediji označili za uspeh, saj naj bi bili dogovorjeni ključni varnostni jamstvi in določene točke mirovnega načrta, ostaja poljski premier Donald Tusk skeptičen. Tusk je opozoril, da je do končnega dogovora še daleč in da bi Zahod ter Ukrajina lahko izgubila to konfrontacijo, če bo Rusiji uspelo razdeliti zaveznice. Trump je po srečanju izrazil razumevanje za stališče ruskega predsednika Vladimirja Putina glede nevzdržnosti začasnega premirja med pripravami na referendume v Ukrajini. Po navedbah ameriškega predsednika Putin meni, da bi premirje le odložilo spopad in omogočilo ponovno oboroževanje. Hkrati pa ukrajinska stran in nekateri evropski diplomati, kot je poljski predstavnik Marcin Przydacz, opozarjajo na popolno pomanjkanje zaupanja v Kremelj, saj se bojijo, da bi Rusija pogajanja izrabila zgolj za strateški premor pred novimi napadi. Vprašanje ozemeljskih meja, predvsem prihodnost Donbasa, ostaja ena najtežjih točk pogajanj, ki še ni bila razrešena.

Ameriški predsednik Donald Trump je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Mar-a-Lagu opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Osrednja tema pogovorov je bila iskanje poti do končanja vojne v Ukrajini, pri čemer Trump trdi, da so pogajanja na dobri poti in da je mirovni dogovor blizu. Bela hiša si prizadeva za vzpostavitev okvira, ki bi zadovoljil obe strani, vendar ostajajo ključne podrobnosti sporazuma še vedno nejasne. Kljub optimizmu ameriške administracije so odnosi med vpletenimi stranmi napeti. Medtem ko Trump poudarja domnevne ruske koncesije, ukrajinska stran izraža previdnost in mestoma razočaranje nad komunikacijskimi kanali med Washingtonom in Moskvo. Pogovori na več ravneh se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh, ko bodo skušali uskladiti nasprotujoča si stališča glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev, ki so do sedaj zavirala kakršen koli konkreten premik k premirju.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un in visoki ruski uradniki so v novoletnih poslanicah poudarili utrjevanje medsebojnih vezi, ki sta jih državi v zadnjem letu močno okrepili. Kim je v pismu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izpostavil, da je zavezništvo med Pjongjangom in Moskvo zapečateno s skupno prelito krvjo, kar se neposredno nanaša na severnokorejsko podporo Rusiji v ukrajinskem konfliktu. Voditelj je izrazil prepričanje v neomajno zavezništvo, ki temelji na skupnih interesih in odporu proti zahodnim pritiskom. Ruska stran je prek podpredsednika varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva odgovorila z napovedjo novih možnosti za dvostransko sodelovanje v letu 2024. Moskva in Pjongjang nameravata graditi na dosežkih preteklega leta, ko so se vojaški in diplomatski stiki med državama intenzivirali. Takšna retorika potrjuje, da se Severna Koreja in Rusija vse tesneje povezujeta v geopolitični blok, ki neposredno izziva obstoječo mednarodno ureditev pod vodstvom ZDA in njihovih zaveznic.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je poskušala napasti rezidenco Vladimirja Putina z droni, in napovedala, da bo ponovno preučila svoje pogajalske pozicije glede končanja vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Donald Trump naj bi se odločil, da bo hkrati igral na karte v Ukrajini in Venezueli.

Mlada ukrajinska skakalka v vodo Sofia Lyskun se je znašla v središču javnih kritik v domovini, potem ko je pri triindvajsetih letih sprejela odločitev, da svojo športno kariero nadaljuje pod rusko zastavo. Lyskunova, ki je veljala za enega največjih ukrajinskih športnih talentov, je s svojo potezo sprožila ostre odzive ukrajinske javnosti, ki njen prestop v Rusijo v času trajajoče vojaške agresije označuje za izdajo. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odločno zavrnil obtožbe Moskve, da naj bi ukrajinske sile poskušale izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Zelenski je poudarila, da so tovrstne trditve neresnične, medtem ko se na diplomatskem področju nadaljujejo napetosti glede morebitnih mirovnih načrtov in nadaljnjega poteka konflikta. Napetosti ostajajo visoke tudi na fronti, kjer Rusija še naprej izvaja obsežne napade na ukrajinsko infrastrukturo in mesta, kar otežuje kakršna koli pogajanja o premirju.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.

Številni svetovni voditelji so obsodili poskus ukrajinskih dronov na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijajev je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ostro obsodil napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco in dejal, da ogroža prizadevanja za dolgoročni mir. Kuba meni, da je cilj napada zaostritev konflikta v Ukrajini. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada. Kirgizija in Turkmenistan sta prav tako izrazila zaskrbljenost zaradi napada, ki po njunem mnenju ovira mirovni proces v Ukrajini. Donald Trump naj bi bil zaradi napada 'zelo jezen'. NATO bo preučil okoliščine napada. Evropski politiki so opravili telefonski pogovor po napadu in izjavah o morebitni spremembi stališča Moskve glede pogajanj.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco, pri čemer je Trump izrazil nezadovoljstvo. Združeni arabski emirati so ostro obsodili domnevni poskus napada, poudarjajoč grožnjo takšnih dejanj za varnost in stabilnost. Volodimir Zelenski je izjavil, da ne zaupa Putinu in da Putin ne želi uspeha Ukrajini.

Ruski organi pregona so v ponedeljek, 29. decembra, odkrili trupli dveh mladih žensk, ki sta bili žrtvi serijskega morilca Dmitrija Artamošina, v javnosti znanega kot "bogorodski manijak". Po poročanju več ruskih medijev in informacijskih kanalov gre za Marijo Vlasovo in Aljono Bolotovo, ki sta bili pogrešani dlje časa. Preiskava je razkrila srhljive podrobnosti Artamošinovih dejanj; svoje žrtve naj bi pred umorom omamil z mamili, da bi nad njimi pridobil popoln nadzor. Policija je do lokacije posmrtnih ostankov prišla v okviru širše kriminalistične preiskave dejavnosti osumljenca, ki je že v priporu. Lokalne oblasti in preiskovalci trenutno izvajajo forenzične analize na kraju najdbe, da bi potrdili identiteto in zbrali dodatne dokaze za kazenski postopek. Primer je v Rusiji sprožil precejšen preplah zaradi narave zločinov in načina delovanja storilca.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sporočil, da so ZDA med nedavnimi pogajanji v rezidenci Mar-a-Lago od Kijeva zahtevale konkretne korake za dokončno ureditev konflikta. Kot je pojasnil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov, so ameriški predstavniki nastopili v ofenzivnem tonu in poudarili, da se ukrajinska stran ne sme več zatekati k zahtevam po zgolj začasni prekinitvi ognja kot obliki zavlačevanja. Čeprav so pogovori med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim potekali v luči iskanja mirovnega načrta, ameriški mediji poročajo o pomanjkanju vidnih rezultatov. Ameriška administracija naj bi spoznala, da vprašanja ukrajinske krize ni mogoče rešiti brez neposrednega sodelovanja Moskve. Trumpova ekipa vztraja pri dosegi trajnejšega dogovora, medtem ko Ukrajina ostaja pod naraščajočim pritiskom Washingtona, naj sprejme pogoje za dolgoročno stabilizacijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin se spopada z naraščajočimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki bi lahko vplivali na rusko stališče v mirovnih pogajanjih o vojni v Ukrajini. Britansko ministrstvo za obrambo je opozorilo na kritično vprašanje nasilja veteranov, ki se z bojišč vračajo v civilno življenje. Po podatkih britanskih obveščevalcev so vračajoči se vojaki v Rusiji ubili približno 550 civilistov, še 465 pa jih je bilo ranjenih. Težavo dodatno stopnjuje dejstvo, da je bilo več kot pol smrti povzročenih s strani obsojencev, ki jih je Kremelj rekrutiral neposredno iz zaporniških celic v zameno za pomilostitev. Istočasno je Kremelj napovedal revizijo svojih stališč do mirovnega načrta, ki ga predlagajo ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Razlog za zaostritev retorike je domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco, kar v Moskvi označujejo za nesprejemljivo stopnjevanje konflikta. Čeprav so se v zadnjem obdobju vrstila diplomatska srečanja med ruskimi in ameriškimi predstavniki, vključno s tajnimi pogovori v Miamiju in Moskvi, najnovejši incidenti vlivajo dvom v možnost hitrega premirja. Ruski voditelj je ob tem poudaril, da bodo cilji »posebne vojaške operacije« doseženi bodisi z diplomacijo bodisi z vojaško silo, pri čemer Rusija vztraja pri vzpostavitvi varnostnih območij na ukrajinskem ozemlju.

Donald Trump je okrepil svoje zunanjepolitične prizadevanja v Ukrajini in Gazi. Medtem je nekdanji republikanski kongresnik Adam Kinzinger izjavil, da je Rusija blizu gospodarskega zloma zaradi izgub v Ukrajini, kar je sprožilo odzive znotraj njegove stranke. Evropske obrambne delnice so padle po poročilih o napredku v mirovnih pogovorih med Trumpom in Zelenskim.

Ukrajinski predsednik Zelenski je zanikal ruske obtožbe o napadu z droni na Putinovo rezidenco in dejal, da gre za laž. Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da bo Moskva odgovorila na napad in spremenila svoje stališče v mirovnih pogajanjih. Nekdanji diplomat rusko-ukrajinskega porekla je pozval k izogibanju eskalaciji.