Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v nizu intervjujev za ruske medije izjavil, da ima ruska vojska v Ukrajini popolno strateško pobudo. Po njegovih besedah se mora Zahod sprijazniti z realnostjo na terenu, medtem ko se razpravlja o morebitnih diplomatskih rešitvah za končanje vojne. Lavrov je poudaril, da so ruske zahteve po nevtralnem in neuvrščenem statusu Ukrajine nespremenljive, ter izključil kakršno koli prisotnost sil Nata v državi. Vodja ruske diplomacije trdi, da je strateška pobuda v celoti v rokah ruske vojske, kar naj bi bilo jasno tudi zahodnim zaveznikom Kijeva. V svojih izjavah je ponovil, da kakršen koli mirovni načrt zahteva ukinitev ambicij Ukrajine po članstvu v severnoatlantskem zavezništvu. Te izjave prihajajo v času, ko se pritisk za mirovna pogajanja stopnjuje, hkrati pa Rusija uporablja svojo vojaško pozicijo kot vzvod za dosego maksimalističnih političnih ciljev. Lavrov je še dodal, da je Evropska unija ena glavnih ovir za mir, saj naj bi si prizadevala za strateški poraz Rusije, kar po njegovih besedah ni mogoče.

Ameriška obveščevalna služba bo preverila ruske trditve o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Medtem pa norveška publikacija Steigan poroča, da naj Donald Trump ne bi oviral Moskve po tem napadu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News napovedal, da bo po končanju vojne z Rusijo zapustil oblast. Svojo odločitev je potrdil po srečanju z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s čimer se je odzval na naraščajoče pritiske glede svoje politične legitimnosti in prihodnosti države. Zelenski, ki mu je predsedniški mandat uradno potekel že prej, a so volitve zaradi izrednih razmer in vojne v Ukrajini odložene, je poudaril, da nima namena ostati na položaju po dosegi mirovnega sporazuma oziroma prekinitvi sovražnosti. Napoved prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj Ukrajine krepijo razprave o mirovnih pogajanjih in ozemeljskih vprašanjih. Zelenski je v intervjuju z novinarjem Bretom Baierjem pojasnil, da je njegov cilj stabilizacija države, ne pa trajno ohranjanje oblasti. Ta poteza bi lahko služila kot pomiritev za kritike na Zahodu in znotraj domače opozicije, ki so mu očitali avtoritarno vodenje v času vojne. Kljub jasni napovedi o odstopu pa časovni okvir končanja konflikta ostaja neznanka, kar pomeni, da vprašanje dejanskega prenosa oblasti ostaja odprto.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, da bi razpravljala o novem mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Kljub visokim pričakovanjem in signalom o napredku se je srečanje v nedeljo zvečer končalo brez pomembnejšega preboja. Trump je ob tem izrazil prepričanje, da si Rusija želi uspeha Ukrajine, medtem ko je Zelenski poudaril pripravljenost svoje države na mir, hkrati pa so poročila z dogodka nakazala na določeno stopnjo skepticizma in previdnega optimizma. V okviru pogovorov naj bi Združene države Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva kot del širšega mirovnega načrta. Zelenski je po srečanju izpostavil konstruktivnost pogovorov, vendar opazovalci opozarjajo, da konkretnih dogovorov o končanju spopadov še ni. Srečanje se je odvilo v času povečanih napetosti in ruskih napadov na ukrajinska mesta, kar dodatno otežuje pogajalska izhodišča obeh strani.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju za ameriško televizijo Fox News izrazil prepričanje, da predlog o umiku ukrajinskih oboroženih sil z ozemlja Donbasa na morebitnem referendumu ne bi prejel podpore javnosti. Zelenski je takšen scenarij označil za veliko tveganje, saj meni, da državljani ne bi privolili v pogoje, ki bi vključevali popolno prepustitev regije pod ruski nadzor. Izjave prihajajo v času povečanih pritiskov glede iskanja diplomatskih rešitev za končanje vojne. Predsednik je poudaril, da bi bila odločitev o ozemeljskih vprašanjih in usodi vojaških enot na fronti usodna za državo, zato je napovedal, da bi o morebitnem mirovnem načrtu moralo odločati ljudstvo. Kljub razpravam o mirovnih sporazumih Zelenski ostaja skeptičen do pogojev, ki bi zahtevali enostransko ukrajinsko umikanje s ključnih obrambnih linij, kar odraža zapletenost pogajalskih izhodišč med Kijevom in Moskvo.

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predal nove predloge ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za končanje oboroženega spopada v Ukrajini. Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je 29. decembra 2024 v Moskvi pojasnil, da so ZDA podale ukrajinske pristope k morebitni formuli za poravnavo, vendar je ruska stran do njih zadržana. Ušakov trdi, da trenutni predlogi Kijevu še vedno puščajo manevrski prostor za izogibanje izpolnjevanju prihodnjih obveznosti. Istočasno je ruski zunanji minister Sergej Lavrov ostro obsodil obsežen napad z 91 brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski oblasti, ki ga je pripisal Ukrajini. Lavrov je dogodek označil za dejanje terorizma, ki po navedbah Moskve dodatno zaostruje pogoje za kakršna koli pogajanja. Stopnjevanje napetosti se dogaja v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti Trumpove ekipe, ki poskuša vzpostaviti okvir za premirje, medtem ko Kremelj svari pred pomanjkljivostmi v ukrajinskih zavezah.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil domnevni ukrajinski napad z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medvedjev je v izjavi na družbenem omrežju X trdil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski s tem dejanjem pokazal namero po nadaljevanju sovražnosti in onemogočanju morebitnih mirovnih pogajanj. Po poročanju ruskih virov naj bi zračna obramba v bližini rezidence sestrelila 91 brezpilotnih letalnikov. Ruski politik je v svojih izjavah uporabil žaljiv besedni zaklad in napovedal, da se bo moral ukrajinski predsednik zaradi incidenta do konca življenja skrivati. Medvedjev je dejanja Kijeva označil za neposreden napad na vrhovnega poveljnika Ruske federacije, kar po njegovih besedah zapira vrata diplomatskim rešitvam. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in ruskih trditev o neizogibnem propadu kijevskih oblasti. Analitiki opozarjajo, da tovrstna retorika Medvedjeva služi utrjevanju domačega javnega mnenja in upravičevanju nadaljnje vojaške agresije v Ukrajini. Gre za enega v nizu incidentov z droni na ruskem ozemlju, ki jih Moskva pripisuje ukrajinskim silam, medtem ko Kijev uradno pogosto ne prevzema neposredne odgovornosti za specifične operacije globoko v ruski notranjosti.

Donald Trump je ponovil, da so ZDA pripravljene podpreti nov obsežen napad na Iran, če ta obnovi svoj jedrski program. Ponovno je pozval Hamas k razorožitvi in jih opozoril na "pekel", če tega ne storijo. Trump in Netanyahu sta govorila o premirju v Gazi in opozorila Iran.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s čimer se nadaljujejo intenzivna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje se je odvilo v nedeljo zvečer, le malo po tem, ko je Trump opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Glavna tema pogovorov je bil morebitni mirovni sporazum, ki pa po navedbah opazovalcev ostaja težko dosegljiv. Srečanje med Trumpom in Zelenskim je po ocenah strokovnjakov potekalo v treznem vzdušju in brez večjih prebojev, vendar tudi brez diplomatskih škandalov, ki so v preteklosti zaznamovali odnose med Kijevom in Washingtonom. Zelenski je na Florido prispel v upanju na zagotovitev nadaljnje ameriške podpore, medtem ko Trumpov pristop temelji na neposrednem pogajanju z obema vpletenima stranema. Pred srečanjem z ukrajinsko delegacijo so se ameriški predstavniki, vključno s posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, večkrat sestali z ruskim vrhom, kar kaže na Trumpovo strategijo posredovanja med Moskvo in Kijevom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v letu 2025 že četrtič sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, vendar srečanje ni prineslo želenega napredka pri zagotavljanju varnostnih jamstev ali ekonomske podpore. Kljub Trumpovim napovedim o optimizmu glede hitrega končanja konflikta, analitiki in vojaški strokovnjaki, med njimi poljski general Roman Polko, opozarjajo, da Rusija ne kaže resničnega interesa za mir. Namesto tega naj bi Moskva zasledovala strateški premor za obnovo svojih sil, medtem ko njeni dolgoročni cilji ostajajo nespremenjeni, vključno z vzpostavitvijo marionetne vlade v Kijevu. Zelenski med pogovori z ameriško stranjo vztrajno zavrača kakršne koli ozemeljske koncesije, medtem ko Trumpova administracija pritiska na sprejetje mirovnega načrta, ki bi lahko vključeval nevtralnost Ukrajine. Ruski predsednik Vladimir Putin medtem nadaljuje z vojaškimi operacijami in vztraja pri svojih začetnih vojnih ciljih, kar postavlja Trumpove trditve o pripravljenosti obeh strani na dogovor v negotov položaj. Razmere na terenu in diplomatska togost nakazujejo, da se bo vojna v Ukrajini nadaljevala, saj nobena stran ni pripravljena na bistvena popuščanja.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je poskušala z droni napasti rezidenco Vladimirja Putina med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da bo Moskva odgovorila in ponovno preučila svoje stališče v pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zavrnila kot neutemeljene in namenjene spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Donald Trump naj bi v tej luči igral simultano vlogo v Ukrajini in Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši komentiral nedavni napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Trump je incident opisal kot dogodek, ki se je zgodil v posebej občutljivem oziroma delikatnem trenutku za mednarodne odnose. Kljub napetostim, ki jih takšni dogodki sprožajo, je ameriški predsednik v ponedeljek opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Washingtonu označili za pozitiven. Podrobnosti o vsebini pogovora ostajajo skope, vendar gre za nadaljevanje diplomatske komunikacije med državama v času, ko se odnosi med velesilama nenehno spreminjajo. Napad na rezidenco ruskega voditelja predstavlja resno varnostno vprašanje, ki bi lahko dodatno zapletlo prizadevanja za stabilizacijo razmer. Trumpova administracija sicer uradno vzdržuje stike s Kremljem, čeprav so v preteklosti nastajala neskladja glede pogostosti in vsebine njunih pogovorov, kar potrjujejo tudi predhodna poročila o srečanjih in napovedanih sankcijah.

Nekdanji poslanec finskega parlamenta Ano Turtiainen in njegova soproga Minna Marita sta v Rusiji prejela status beguncev. Kot je sporočila tiskovna predstavnica ruskega notranjega ministrstva Irina Volk, je bila odločitev za podelitev azila sprejeta na podlagi zveznega zakona o beguncih, ker naj bi bila družina na Finskem tarča preganjanja. Turtiainen je v svoji domovini vodil politično stranko Oblast pripada ljudstvu (VKK), ki se je zavzemala za ohranitev tesnih odnosov z Rusijo in nasprotovala vstopu Finske v zvezo Nato. Turtiainen je poudaril, da je bil eden izmed sedmih poslancev, ki so glasovali proti članstvu v severnoatlantskem zavezništvu, kar naj bi sprožilo pritiske na njegovo družino in onemogočilo njihovo nadaljnje življenje v domovini. Ruske oblasti so begunska potrdila družini izročile v Moskvi, pri čemer so poudarile, da gre za del širšega trenda preseljevanja prebivalcev iz t. i. neprijaznih držav v Rusijo. Po navedbah ruskega ministrstva za zunanje zadeve se je od začetka leta za selitev v Rusijo prek državnega programa prostovoljnega preseljevanja odločilo več kot 12.500 rojakov in tujcev. Ruski uradniki dogodek interpretirajo kot potrditev rasti priljubljenosti sil, ki si v evropskih državah prizadevajo za normalizacijo odnosov z Moskvo. Celoten proces podelitve azila se je zaključil po tem, ko je Turtiainen že pred meseci javno napovedal svojo namero zaradi domnevne gonje s strani finskih medijev.

V ruski obmejni regiji Belgorod je bilo v najnovejših napadih ukrajinskih oboroženih sil z brezpilotnimi letalniki ranjenih pet civilistov, je sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov. Napadi so se osredotočili na štiri občine, pri čemer so bila glavna tarča civilna vozila na cestah. Na križišču med naseljema Bessonovka in Orlovka sta dve ženski utrpeli barotravme in poškodbe zaradi drobcev, ko je dron zadadel njun avtomobil. Podoben incident se je zgodil v vasi Zamostje, kjer sta bili v napadu na osebno vozilo prav tako ranjeni dve ženski. Poleg omenjenih dogodkov je zdravniško pomoč v bolnišnici v Grajvoronu poiskal moški, ki je bil poškodovan v napadu predhodni večer, ko je dron zadel njegovo vozilo; diagnosticirali so mu pretres možganov in minsko-eksplozivno poškodbo. Guverner Gladkov je še poročal o smrtni žrtvi v okrožju Volokonovski, kjer je FPV-dron ubil moškega. Intenzivnost napadov na obmejno infrastrukturo in civilni promet se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar povzroča stalno nevarnost za lokalno prebivalstvo in znatno premoženjsko škodo na vozilih.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, ki ga je Bela hiša označila za pozitivnega. Osrednja tema pogovorov je bilo vprašanje končanja vojne v Ukrajini, vendar so pogovor zasenčile nove napetosti. Putin je Trumpa obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na njegovo rezidenco, kar je tiskovni predstavnik Kremlja Jurij Ušakov opisal kot dogodek, ki je ameriškega predsednika močno pretresel. Ruska stran je ob tem opozorila, da bodo zaradi teh dejanj Kijeva prisiljeni preučiti in morebiti revidirati nekatere predhodne dogovore glede mirovnih pogajanj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco kategorično zavrnil in jih označil za še eno v vrsti ruskih laži, namenjenih opravičevanju prihodnjih vojaških stopnjevanj. Kljub temu je Trump kritiziral domnevne ukrajinske akcije, kar kaže na morebitno zaostritev odnosov med Washingtonom in Kijevom v luči prihajajoče ameriške administracije. Trumpova tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je potrdila, da pogovori potekajo po njegovem srečanju z Zelenskim, a konkretnih podrobnosti o novem mirovnem načrtu Bela hiša še ni razkrila.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal uradni ukaz o organizaciji mednarodnega mladinskega festivala, ki bo septembra 2026 potekal v Jekaterinburgu. Dokument, ki je bil objavljen na uradnem portalu pravnih aktov, navaja, da je glavni namen dogodka spodbujanje in nadaljnji razvoj mednarodnega sodelovanja med mladimi. Organizacija dogodka je del širših prizadevanj Ruske federacije za krepitev mehkih sil in vzpostavljanje diplomatskih vezi z mladimi generacijami iz tujine. Ob napovedi festivala je Putin izrazil tudi priznanje organizatorjem mednarodnega dobrodelnega kadetskega plesa, pri čemer je poudaril pomen tovrstnih prireditev za vzgojo prihodnjih generacij. Festival v Jekaterinburgu naj bi po napovedih ruskih oblasti služil kot platforma za povezovanje mladih voditeljev, kljub trenutnim mednarodnim političnim napetostim in izolaciji, s katero se država sooča na nekaterih področjih. Prireditev bo po pričakovanjih vključevala kulturne, izobraževalne in športne programe, prilagojene mednarodnemu občinstvu.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je Ukrajina med 28. in 29. decembrom uporabila 91 jurišnih dronov za napad na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in jih označil za laž.

Uradna tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v nastopih na televizijskih kanalih Solovjov Live in Rusija-1 izjavila, da zahodne države neposredno sponzorirajo in opravičujejo teroristična dejanja kijevskega režima. Po njenih besedah je Zahod prešel pot od molčečega dopuščanja do aktivnega podeljevanja odpustkov za napade, ki jih izvaja Ukrajina. Zaharova je poudarila, da se bo kijevski režim zaradi svojih dejanj moral spopasti z ostrim odgovorom Ruske federacije. Ruska diplomacija s temi izjavami stopnjuje retoriko proti zahodnim zaveznicam Ukrajine, ki jih obtožuje sokrivde pri napadih na rusko ozemlje in infrastrukturo. Izjave so sledile nedavnim incidentom, ki jih Moskva označuje za teroristične operacije podprte s strani tujih obveščevalnih služb in finančnih sredstev. Zaharova je ob tem opozorila, da tovrstna dejanja resno ogrožajo mednarodno stabilnost in varnost.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Moskve so bili vsi droni uničeni, poročil o škodi ali žrtvah pa ni. Ruski predsednik Vladimir Putin je o incidentu po telefonu obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga opozoril, da bo Rusija zaradi tega dejanja, ki ga označujejo za »državni terorizem«, preučila svoje stališče v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Kremelj je sporočil, da je bil Trump nad poročilom »šokiran in ogorčen«, Bela hiša pa je pogovor opisala kot pozitiven. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž. Po njegovem mnenju Moskva s temi obtožbami pripravlja teren za lastne silovite napade na Kijev, vključno z vladnimi poslopji, ter želi spodkopati napredek v diplomatskih odnosih med Ukrajino in novo ameriško administracijo. Zelenski je poudaril, da Rusija ne želi končati vojne in da incident izkorišča za sabotažo mirovnega procesa, ki se je intenziviral po nedavnih srečanjih na Floridi.

Nekdanji diplomat Vladimir Fedorovski je pozval k izogibanju eskalaciji po napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je napovedal odgovor Kremlja na napad in spremembo stališča v mirovnih pogajanjih s Kijevom. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Volodimir Zelenski po napadu skrivati do konca življenja. Srečanje med Zelenskim in Trumpom ni prineslo preobrata.