Ruska vojska je po navedbah Moskve prevzela popoln nadzor nad strateškim mestom Kupjansk v regiji Harkov, potem ko so v zadnjih dneh odbili več ukrajinskih protinapadov. Ruske sile so ob tem izvedle obsežne napade z visokotehnološkim orožjem, vključno s hipersoničnimi raketami Kinžal, na ukrajinsko energetsko in vojaško infrastrukturo. Moskva operacijo označuje kot odgovor na ukrajinske napade na civilne cilje na ruskem ozemlju. Istočasno je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle napad na območje v Venezueli, ki so ga po njegovih besedah uporabljali za tihotapljenje drog. Gre za prvi priznani ameriški kopenski poseg v Venezueli po začetku kampanje pritiska na vlado Nicolása Madura. Trump ni razkril, katera agencija je operacijo izvedla, je pa poudaril, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc. Na diplomatski ravni je Trump izrazil močno ogorčenje nad poskusom ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da je prestregla 91 kamikaze dronov, incident pa označuje za teroristično dejanje, ki bo vplivalo na mirovna pogajanja. Kitajska vojska je medtem okrepila svojo prisotnost okoli Tajvana z drugim dnem vojaških vaj, ki vključujejo streljanje s pravim strelivom in simulacijo blokade ključnih pristanišč.

Znanstveniki iz Laboratorija za sončno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) so potrdili, da bo v novoletni noči nad severnimi in severozahodnimi deli Rusije mogoče opazovati severni sij. Po njihovih izračunih bodo nebesni pojav spremljali šibki geomagnetni viharji, ki bodo omogočili vidnost pojava tudi v bolj naseljenih območjih, vključno s Sankt Peterburgom. Strokovnjaki so pojasnili, da so tovrstni pojavi posledica povečane sončne aktivnosti, ki vpliva na zemeljsko magnetosfero. Napovedi kažejo na ugodne razmere za opazovalce na območjih, ki so običajno podvržena tovrstnim atmosferskim fenomenom. Čeprav bodo magnetne nevihte šibke, bodo zadoščale za vizualni učinek v jasnih nočnih razmerah. Ruski mediji ob tem opozarjajo prebivalce na možnost krajših motenj v radijskih komunikacijah, kar je običajen spremljevalni pojav ob povečani geomagnetni aktivnosti. Znanstveniki bodo razmere spremljali skozi celotno praznično obdobje, da bi zagotovili čim bolj natančne podatke za javnost.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo prve videoposnetke mobilnega raketnega sistema "Orešnik", ki je začel opravljati bojno dežurstvo v Belorusiji. Belorusko obrambno ministrstvo je na svojem Telegram kanalu objavilo posnetke slovesnosti ob začetku dežurstva. Reuters je pred tem izračunal verjetno lokacijo baziranja raketnega sistema.

Donald Trump je izrazil ogorčenje nad domnevnim ukrajinskim napadom na rezidenco Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal zaostritev stališča Moskve v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na napad z droni. Aleksej Arestovič je dejal, da je Ukrajina napadla center za poveljevanje ruske jedrske triade pri Novgorodu.

Ustanovitelj spletnih portalov Megaupload in Mega, Kim Schmitz, v javnosti znan kot Kim Dotcom, je na družbenem omrežju X objavil trditve, da naj bi britanska obveščevalna služba MI6 nekdanjemu vrhovnemu poveljniku ukrajinskih oboroženih sil in sedanjemu veleposlaniku v Združenem kraljestvu Valeriju Zalužnemu naročila sklenitev navideznega mirovnega sporazuma z Rusijo. Po Dotcomovih navedbah naj bi bil cilj takšnega dogovora pridobitev časa za ponovno oborožitev in reorganizacijo ukrajinskih sil, ne pa dejanska končanje sovražnosti. Navedbe, ki jih povzemajo predvsem ruski mediji, niso podprte z uradnimi dokazi ali potrditvami s strani Londona ali Kijeva. Zalužni, ki je od odstopa z mesta načelnika generalštaba prevzel diplomatske naloge v Londonu, se na te obtožbe še ni odzval. Analitiki poudarjajo, da so tovrstne izjave del širšega informacijskega spopada, saj Kim Dotcom v zadnjem času pogosto zavzema proruskim stališčem naklonjena stališča. Incident ponovno osvetljuje napetosti med ukrajinskim vojaškim vodstvom in zahodnimi zavezniki glede strategije v vojni z Rusijo. Trditve so se pojavile v času, ko se v mednarodni javnosti vse pogosteje razpravlja o morebitnih pogajanjih za prekinitev ognja.

Podpredsednik odbora ruske dume za promet Pavel Fedjajev je v torek, 30. decembra, pojasnil, da Rusija ne bo uvedla najvišjih dovoljenih cen za taksi prevoze med prihajajočimi novoletnimi prazniki. Po njegovih besedah bi bila uvedba cenovne kapice v obdobju povečanega povpraševanja škodljiva, saj bi lahko povzročila pomanjkanje razpoložljivih vozil na trgu. Fedjajev je poudaril, da bi takšne administrativne omejitve spodbudile prehod dela trga v sivo ekonomijo, kar bi dolgoročno negativno vplivalo na varnost in kakovost storitev. Predstavnik stranke Enotna Rusija je v svoji izjavi za javnost poudaril, da tržni mehanizmi v prazničnem času sicer povzročijo naraven dvig cen, vendar to zagotavlja, da je na cestah dovolj voznikov, ki so pripravljeni delati v času povečanih obremenitev. Duma tako ne namerava sprejeti nobenih ukrepov, ki bi umetno omejevali tarife, kljub pričakovanim pritožbam uporabnikov nad visokimi stroški prevozov v Moskvi in drugih večjih mestih.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi na svojem kanalu Telegram ocenil, da je bil glavni dosežek leta 2025 vsesplošno spoznanje o neizbežnosti ruske zmage. Medvedjev je zatrdil, da se rusko gospodarstvo kljub zahodnim napovedim in sankcijam ni sesulo, temveč se je tečaj rublja okrepil, medtem ko oborožene sile nadaljujejo z bojnimi operacijami. Ruski politik se v svojem zapisu ni ustavil le pri gospodarskih in vojaških ocenah, temveč je v ostrem tonu napadel tudi neimenovanega nasprotnika, ki ga je označil za »lutko«. Ob tem je predlagal, da bi po smrti tega nasprotnika njegove posmrtne ostanke v znanstvene namene razstavili v sanktpeterburški Kunstkameri. Izjave sledijo prejšnjim zagotovilom predsednika Vladimirja Putina, da bodo vsi cilji posebne vojaške operacije v Ukrajini, zastavljeni leta 2022, zagotovo izpolnjeni.

Ruske oblasti so z gala predstavo ponovno odprle Regionalno dramsko gledališče v okupiranem Mariupolu, ki je postalo svetovni simbol tragedije med začetkom ruske invazije. Objekt so obnovili po tem, ko je bil marca 2022 tarča silovitega bombardiranja, v katerem je po ocenah umrlo več sto civilistov, vključno z otroki, ki so se tam skrivali pred spopadi. Moskva prenovo gledališča javno predstavlja kot simbol obnove in vrnitve v normalno stanje, medtem ko ukrajinska stran in preživeli dogodek označujejo za nesramno provokacijo. Za preživele prebivalce Mariupola in ukrajinske oblasti ponovno odprtje hrama kulture na mestu množičnega grobišča pomeni poskus sistematičnega brisanja sledov vojnih zločinov. Kritiki poudarjajo, da petje in ples v prostorih, kjer so ljudje trpeli in umirali pod ruskimi bombami, žalita spomin na žrtve. Kljub mednarodnim obsodbam Rusija nadaljuje s politiko normalizacije razmer na zasedenih ozemljih, pri čemer kulturne ustanove uporablja kot orodje propagande za utrjevanje svoje oblasti v regiji Donic.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, da bi dosegla preboj v pogajanjih za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izrazil optimizem in dejal, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdajkoli prej, čeprav konkretnega preboja glede ozemeljskih vprašanj še ni bilo. Zelenski je na srečanje prinesel nov mirovni načrt v 20 točkah, ki vključuje tudi razpravo o varnostnih jamstvih, pri čemer naj bi ZDA ponudile 15-letno jamstvo, medtem ko si Kijev želi daljšega obdobja za odvrnitev prihodnjih ruskih agresij. Srečanje so zaznamovale nove napetosti, saj je Rusija tik pred pogovori izvedla obsežen napad z droni na Kijev, kar je Zelenski označil za jasen signal, da si Moskva ne želi miru. Hkrati je Kremelj obtožil Ukrajino domnevnega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, kar so v Kijevu odločno zanikali kot poskus iztirjenja pogajanj. Trump je pred srečanjem z Zelenskim opravil daljši telefonski pogovor s Putinom, po katerem je slednji napovedal, da bo Rusija zaradi domnevnega napada na rezidenco ponovno preučila svoje pogajalsko stališče. Kljub optimističnim izjavam Trumpa ostaja ključna ovira vprašanje ozemelj; ankete v Ukrajini kažejo, da se velika večina prebivalstva protivi odstopanju Donbasa v zameno za mir.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je posredovala v primeru kanadske državljanke Lauren Chen, ustanoviteljice podjetja Tenet Media, ki je bilo lani razkrinkano kot orodje ruske državne propagande. Chenovi je bil leta 2024 zaradi preiskave ameriškega zveznega urada FBI preklican delovni vizum, vendar se je po navedbah ameriških medijev med božičnimi prazniki vrnila v ZDA. Vrnitev v Nashville ji je omogočilo zunanje ministrstvo (State Department), pri čemer se je Chenova na družbenih omrežjih javno zahvalila novemu vodstvu FBI in administraciji za pomoč. Preiskava ministrstva za pravosodje iz septembra 2024 je razkrila, da je podjetje Tenet Media prejelo približno 10 milijonov dolarjev s strani ruske državne mreže RT. Namen financiranja je bil vplivanje na ameriško javno mnenje preko desničarskih vplivnežev, kot so Tim Pool, Benny Johnson in Dave Rubin. Čeprav Chenova in njen mož Liam Donovan v obtožnici nista bila neposredno obtožena kaznivih dejanj, so preiskovalci ugotovili, da sta sodelovala z uslužbenci mreže RT pri prikrivanju vira sredstev. Ponovna izdaja vizuma s strani Trumpovega zunanjega ministrstva je v javnosti že sprožila kritike o rahljanju nadzora nad tujim vmešavanjem v ameriški politični prostor.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Osrednja točka razhajanj ostajajo varnostna jamstva; medtem ko trenutni osnutek predvideva 15-letno obdobje omejenih jamstev, je Zelenski zahteval 50-letno zavezo, ki bi bila po vsebini primerljiva s 5. členom pogodbe zveze NATO o kolektivni obrambi. Trump je srečanje označil za konstruktivno in izjavil, da sta blizu dogovora, vendar je opozoril na zahtevna vprašanja glede ozemlja. Ameriški predsednik je poudaril, da je del ukrajinskega ozemlja že izgubljen in da bi bilo za Kijev bolje, če bi sporazum dosegli čim prej, kar nakazuje na pričakovanja Washingtona po ozemeljskih koncesijah Ukrajine. Zelenski kljub temu vztraja pri najvišjih varnostnih standardih za vsakršno prihodnjo mirovno ureditev. Pogovori so potekali v luči prizadevanj nove ameriške administracije, da konflikt čim prej zamrzne ali zaključi s pogajanji, pri čemer Trumpova ekipa pritiska na obe strani za dosego hitrega kompromisa.

Na letališču v Istanbulu je približno 150 ruskih potnikov doživelo večurne zamude in negotovost, ko so poskušali poleteti proti Jekaterinburgu z letalsko družbo Ural Airlines. Polet U6-774, ki bi moral poleteti 29. decembra v večernih urah, so sprva trikrat preložili, nato pa so predstavniki letalske družbe potnikom celo trdili, da omenjeni polet v njihovem sistemu sploh ne obstaja. Potniki, med katerimi so bile tudi družine z otroki, so bili prisiljeni spati na letaliških klopeh več kot devet ur brez ustrezne oskrbe ali pojasnil. Kljub začetnim informacijam o neobstoju poleta in pomanjkanju namestitve v hotelu so potniki prejeli le bone za hrano. Po dolgotrajnem čakanju in naraščajočem nezadovoljstvu je letalo vendarle poletelo proti cilju. Incident se uvršča v širši trend logističnih težav ruskih letalskih prevoznikov in tehničnih zapletov na turških letališčih, ki so v zadnjem obdobju postala ključna vozlišča za ruske državljane zaradi mednarodnih sankcij in omejitev v zračnem prostoru.

Donald Trump naj bi bil po lastnih besedah zelo jezen, ko je od Vladimirja Putina izvedel za napad ukrajinskih sil na rusko rezidenco v Novgorodski oblasti. Obstajajo tudi ugibanja, da Trump ob srečanju z Zelenskim ni bil seznanjen z načrtovanim napadom. Evropski uradniki imajo nizka pričakovanja glede srečanj med Trumpom in Zelenskim. Zelenski je poudaril, da Ukrajina potrebuje podporo ZDA in ne zaupa Putinu, srečanje s Trumpom pa je označil za produktivno. V ZDA se pojavljajo izjave o morebitni vpletenosti Evropske unije v napad na Putinovo rezidenco, kar naj bi kazalo na popolno podrejenost Zelenskega evropskim politikom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil obtožbe Moskve, da je Ukrajina poskušala izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do zavrnitve prihaja v času, ko rusko-ukrajinska vojna vstopa v četrto leto, razmere na bojišču pa ostajajo napete, saj obe strani uporabljata vse naprednejša orožja, vključno z brezpilotnimi letalniki in težko artilerijo. Na obtožbe se je ostro odzval nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, ki je Zelenskega označil z žaljivimi izrazi in ga obtožil, da poskuša iztiriti vsakršno možnost za mirno rešitev konflikta. Kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi Rusije se konflikt spreminja v dolgotrajno izčrpavajočo vojno, kjer nobena stran trenutno ne dosega odločilne prednosti. Zahodne države še naprej podpirajo Kijev, medtem ko Kremelj utrjuje svojo obrambno in napadalno strategijo.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem okviru za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Po pogovorih v Mar-a-Lagu je Trump izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdaj koli prej, vendar je opozoril, da bi dokončna uskladitev odprtih vprašanj lahko trajala še nekaj tednov. Zelenski je poudaril nujnost odločitev pred novim letom in izpostavil, da je predlog mirovnega načrta že 90-odstotno pripravljen. Srečanje so zaznamovale napetosti zaradi intenzivnih ruskih napadov na Kijev in druge ukrajinske regije, ki so se zgodili neposredno pred pogovori. Moskva je medtem preklicala pripravljenost na takojšnja pogajanja, potem ko je Rusija obtožila Ukrajino za napad z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Trump, ki se je s Putinom slišal po telefonu tik pred srečanjem z Zelenskim, je izrazil jezo zaradi domnevnega napada, a hkrati vztrajal pri optimizmu glede sklenitve dogovora. Ključna odprta vprašanja ostajajo ozemeljske koncesije v Donbasu, varnostna jamstva ZDA, ki bi po predlogu trajala 15 let, ter usoda jedrske elektrarne Zaporožje.

Po poročanju ameriškega Politica imajo evropski uradniki nizka pričakovanja glede srečanj med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim. Zelenski je izrazil, da Ukrajina potrebuje podporo ZDA in da ne zaupa Vladimirju Putinu, srečanje s Trumpom pa je označil za produktivno. Razprava med Zelenskim, Trumpom in podpredsednikom Vanceom pa naj bi bila uvrščena med ključne dogodke svetovne politike. Trump naj bi obžaloval smrt Američanov v Ukrajini in bi lahko umaknil ameriške plačance iz države.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v ponedeljek, 29. decembra 2025, uradno obtožil Ukrajino izvedbe terorističnega napada z 91 brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Kremlja so ruske obrambne sile prestregle vse drone, dogodek pa se je zgodil v času intenzivnih mirovnih pogajanj med Rusijo in Združenimi državami Amerike. Lavrov je poudaril, da to dejanje ne bo ostalo brez odgovora in da bo Rusija zaradi incidenta ponovno preučila svoja stališča v mirovnem procesu, kar neposredno spodkopava diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe odločno zavrnil in jih označil za laži, namenjene sabotiranju diplomatskih odnosov z Washingtonom. Po mnenju Kijeva gre za provokacijo, ki naj bi Moskvi služila kot izgovor za nadaljnjo vojaško eskalacijo. Na dogajanje se je odzval tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je izrazil močno nezadovoljstvo nad domnevnim napadom in ocenil, da trenutek za takšne akcije ni primeren, medtem ko Rusija trdi, da se je o napadu neposredno pogovarjal s Putinom. Incident dodatno zaostruje že tako napete razmere na fronti in v mednarodni diplomaciji.

Latvija je uspešno končala gradnjo 280 kilometrov dolge varnostne ograje z bodečo žico na svoji vzhodni meji z Rusijo, je sporočila državna agencija za upravljanje nepremičnin. Projekt predstavlja ključni del prve faze vzpostavljanja fizične pregrade, ki je namenjena okrepitvi nadzora nad zunajne meje Evropske unije in preprečevanju nezakonitih prehodov. Latvijski notranji minister Rihards Kozlovskis je ob zaključku del izpostavil, da postavitev ograje pomeni pomemben prispevek k nacionalni varnosti in zaščiti prebivalstva. Kljub dokončanju fizične pregrade se dela na mejnem območju nadaljujejo, saj načrt do leta 2026 predvideva še namestitev dodatne infrastrukture, vključno s sodobnimi nadzornimi sistemi in senzorji. Ukrep odraža zaostrene varnostne razmere v baltski regiji in prizadevanja države za omejitev hibridnih groženj.