Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je preklicala začasne omejitve na letališču v Krasnodarju, ki so bile uvedene v torek zaradi zagotavljanja varnosti poletov. Predstavnik agencije Artem Korenjako je potrdil, da letališče Paškovski ponovno nemoteno sprejema in odpravlja letala. Omejitve so bile del širšega niza ukrepov, ki so v zadnjih dneh ohromili zračni promet v več ruskih regijah. Do ponovnega odprtja je prišlo po obdobju povečanih varnostnih tveganj, ki so povzročila številne odpovedi in preusmeritve poletov po celotni državi. Pretekli dogodki kažejo na sistemske težave v ruskem zračnem prostoru, saj so podobne ukrepe nedavno uvedli tudi na letališčih v Uljanovsku, Samari in Čeboksariju. Čeprav uradni viri poudarjajo varnostne protokole, so pogoste zapore zračnega prostora povzročile zamude pri več kot 270 poletih, kar stopnjuje pritisk na civilno letalstvo v Rusiji.

Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve in rusko narodno gardo (Rosgvardija) izvedla obsežno operacijo, v kateri so pridržali aktivne člane teroristične skupine, povezane s sufitskim redom Batal-Haji Belkhoroev. Aretacije so se odvile v Moskvi ter v republikah Čečenija in Ingušetija. Po navedbah Centra za odnose z javnostmi FSB so bili vsi pridržani vpleteni v dejavnosti organizacije, ki jo je rusko pravosodje uradno prepovedalo in označilo za teroristično. Operacija predstavlja del širših prizadevanj ruskih oblasti za zmanjšanje vpliva verskih bratovščin na Severnem Kavkazu, ki so bile v preteklosti povezane z organiziranim kriminalom in napadi na državne uradnike. Pridržani posamezniki so osumljeni sodelovanja pri financiranju in organiziranju nezakonitih dejavnosti. Oblasti so ob tem zasegle dokazno gradivo, ki naj bi potrjevalo njihovo vpletenost v dejavnosti prepovedane skupine. Postopki proti osumljencem se nadaljujejo v okviru veljavne protiteroristične zakonodaje.

Rusija je obtožila Ukrajino poskusa napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva razmišljala o spremembi svojega pogajalskega stališča glede vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnega napada na Putinovo rezidenco in poudaril diplomatsko rešitev konflikta. Rusija je trdila, da je premestila jedrski raketni sistem v Belorusijo.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v nedavnem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil resno opozorilo glede prevelikega zaupanja ruskim zagotovilom. Po navedbah ministra Marcina Przydacza je Nawrocki poudaril, da Kremelj pogosto uporablja dezinformacije, kar bi lahko ogrozilo prizadevanja za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Opozorilo prihaja v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti na Floridi, kjer se je Trump sestal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Istočasno je Donald Trump razkril, da ga je ruski predsednik Vladimir Putin osebno obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na njegovo rezidenco v severni Rusiji. Trump je ob tem izrazil očitno nezadovoljstvo in dejal, da ga je novica močno ujezila, saj bi takšni dogodki lahko negativno vplivali na njegovo vlogo posrednika v mirovnem procesu. Kljub napetostim Trump in Zelenski nadaljujeta pogovore o možnostih za končanje vojne, medtem ko poljska stran opozarja na previdnost pri sprejemanju ruskih navedb.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem predlogu za končanje vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdajkoli prej, čeprav konkretnega preboja glede vprašanja ozemelj še ni bilo. Zelenski je poudaril nujnost varnostnih jamstev, pri čemer ZDA menda ponujajo 15-letno jamstvo, medtem ko si Kijev želi 50-letne zaveze za odvračanje bodoče ruske agresije. Napetost so dodatno stopnjevale navedbe Moskve o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina tik pred srečanjem. Ruski predsednik je v telefonskem pogovoru Trumpu sporočil, da bo Rusija zaradi tega dogodka ponovno preučila svoja stališča v pogajanjih. Kijev je obtožbe o napadu odločno zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih procesov. Kljub optimističnim izjavam Trumpa ostajajo ključna vprašanja, kot so usoda jedrske elektrarne Zaporožje in umik vojaških sil, predmet zahtevnih nadaljnjih pogajanj. Zelenski je medijem pojasnil, da velika večina Ukrajincev sicer podpira mir, vendar jih kar 85 odstotkov nasprotuje ozemeljskim koncesijam v Donbasu. Po njegovih besedah Trumpov optimizem morda ne odraža realnega stanja na terenu in pripravljenosti ukrajinskega ljudstva na kapitulacijo. Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov za zastoj v mirovnih procesih obtožil evropske voditelje, ki naj bi se po njegovih besedah pripravljali na vojno z Rusijo.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je prek družbenega omrežja X ostro in žaljivo napadel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Medvedjev je Zelenskega označil za "umazanega kijevskega barabo", njegov izbruh pa je neposreden odziv na domnevni ukrajinski napad z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po poročanju tujih medijev je Moskva ob tem dogodku sporočila, da se ne čuti več zavezano nobenim prejšnjim dogovorom ali omejitvam. Incident predstavlja novo zaostritev v retoriki med državama, ki sta že vpleteni v dolgotrajen oborožen spopad. Ruski politični vrh z žaljivim tonom stopnjuje napetosti v času, ko so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o morebitnih mirovnih pogajanjih. Medvedjev, ki velja za enega najglasnejših zagovornikov vojaške agresije, s svojimi izjavami sistematično zapira vrata diplomaciji, hkrati pa Kremelj s tovrstnimi odzivi utrjuje svojo nepopustljivo držo do kijevskega vodstva.

Vladimir Putin je poslal novoletne čestitke in voščila za božič številnim tujim politikom, med drugim Donaldu Trumpu, Xi Jinpingu, Recepu Tayyipu Erdoganu, Viktorju Orbanu, Robertu Ficu, Aleksandru Vučiću in Narendri Modiju. Predsednik Abhazije, Badra Gunba, je prav tako poslal Putinu čestitko ob prihajajočih praznikih.

Po poročilih različnih nemških medijev, kot so saechsische.de, ostsee-zeitung.de, haz.de, br.de in op-marburg.de, je bila preiskava proti ruskemu oligarhu Ališerju Usmanovu v Münchnu ustavljena po njegovem plačilu. Preiskava je bila povezana s sankcijami, ki jih je EU uvedla proti podpornikom Putina po ruski invaziji na Ukrajino, in s sumom kršitev teh sankcij.

Mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini so se znašla pred novo oviro, potem ko je Rusija uradno obtožila ukrajinske sile napada z brezpilotnimi letalniki na eno izmed rezidenc predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po ruskih navedbah naj bi Ukrajina v napadu uporabila 91 dronov, kar je ruska stran označila za teroristično dejanje. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je napovedala povračilne ukrepe in poudarila, da bo ta dogodek vplival na prihodnja pogajalska izhodišča. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe kategorično zavrnil in jih označil za tipično rusko laž. Po njegovih besedah gre za provokacijo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti nove napade na ukrajinsko ozemlje in namenoma ovirati mirovna prizadevanja, ki jih podpira tudi ameriška administracija. Incident se je zgodil v času povečanih diplomatskih aktivnosti, ko sta se o razmerah po telefonu pogovarjala tudi Vladimir Putin in Donald Trump, pri čemer naj bi slednji izrazil zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti.

Moskovsko mestno sodišče je v torek, 30. decembra, odredilo pripor v odsotnosti za Andreja Razina, nekdanjega producenta nekoč izjemno priljubljene ruske glasbene skupine Laskovyj maj. Tversko okrožno sodišče ga bremeni goljufije v velikem obsegu, za kar mu po ruski zakonodaji grozi do deset let zaporne kazni. Razin, ki se trenutno ne nahaja v Rusiji, je obtožen, da je več let uporabljal ponarejeno dokumentacijo za urejanje avtorskih pravic. Preiskava se osredotoča na domnevno ponarejeno pogodbo s pokojnim tekstopiscem Sergejem Kuznjecovom, ki je bil avtor največjih uspešnic skupine. S pomočjo tega dokumenta naj bi Razin neupravičeno pridobival visoke denarne zneske od avtorskih pravic in nastopov, s čimer naj bi oškodoval druge dediče in sodelavce. Odločitev sodišča o priporu v odsotnosti omogoča ruskim organom pregona, da za Razinom razpišejo mednarodno tiralico in zahtevajo njegovo izročitev.

Ukrajinske oborožene sile so v noči z 28. na 29. december z droni napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ruska zračna obramba je drone po uradnih navedbah sestrelila, vendar je incident sprožil buren mednarodni odziv in resno ogrozil takratne diplomatske napore za končanje konflikta. Napad se je zgodil le dan po srečanju med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim na Floridi, ki je bilo po nekaterih ocenah za Kijev razočaranje, ter tik pred načrtovanim telefonskim pogovorom med Trumpom in Putinom. Ameriški predsednik Donald Trump je nad dejanjem izrazil ogorčenje, saj naj bi ukrajinska stran s tem poskusila sabotirati mirovni proces in preprečiti dogovore, ki bi temeljili na zamrznitvi bojev na trenutnih frontnih linijah. Vojaški analitiki ocenjujejo, da je Zelenski s to potezo želel Zahod postaviti pred dilemo glede nadaljnje podpore Ukrajini, nekateri pa namigujejo, da je bila operacija izvedena s privolitvijo ali celo spodbudo določenih evropskih zaveznikov, predvsem Velike Britanije. Dogodek je še dodatno poglobil nezaupanje med vpletenimi stranmi v ključnem trenutku, ko se je pripravljal teren za morebitno prekinitev ognja.

Po ruskih napadih na Ukrajino je Trump izjavil, da si Putin želi uspeh Ukrajine. Rusija je Ukrajino obtožila napada z droni na eno od Putinovih rezidenc, kar naj bi bil poskus oviranja mirovnih pogovorov, analitiki pa menijo, da je bil napad morda insceniran. Kremelj je dejal, da je napad na Putinovo rezidenco tudi agresija na Trumpa.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je trdil, da je Ukrajina napadla eno od rezidenc predsednika Vladimirja Putina, in napovedal, da bo Moskva odgovorila in ponovno preučila svoje stališče v pogajanjih za končanje konflikta. Ukrajina zanika te trditve in jih označuje za provokacijo, ki naj bi spodkopala mirovna pogajanja. Rusija je tudi sporočila, da je v Belorusijo premestila jedrski raketni sistem.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, in zatrdila, da ni verjetnih dokazov za to. Zelenski je s Trumpom razpravljal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Putin se je o Ukrajini pogovarjal z iranskim predsednikom Pezeškiyanom.

Ruski državljani, ki bodo med praznovanjem novega leta kršili pravila o javnem redu in miru, se lahko soočijo z denarnimi kaznimi v višini do 2000 rubljev. Pravnica Ilona Prokofjeva je pojasnila, da področje varstva pred hrupom urejajo posamezne zvezne enote oziroma regije Ruske federacije, zato se omejitve in višina odgovornosti med seboj razlikujejo. V večini regij veljajo strogi predpisi, ki določajo časovne okvirje za tišino, kršitelji pa so lahko kaznovani na podlagi lokalnih odlokov. Opozorilo prihaja v času priprav na praznovanja, ko se stopnja hrupa v urbanih naseljih običajno močno poveča. Prokofjeva, ki je članica združenja pravnikov blogerjev pri ruski zvezi pravnikov, je poudarila, da morajo fizične osebe upoštevati pravice sosedov do počitka, saj lahko pretirano hrupno praznovanje hitro privede do uradnega postopka in finančnih sankcij. Čeprav so novoletni prazniki tradicionalno povezani z glasno zabavo, pravni red ne predvideva splošnih izjem, ki bi dovoljevale neomejeno povzročanje hrupa v stanovanjskih stavbah.

Rusko notranje ministrstvo je prebivalce in obiskovalce Moskve opozorilo na strogo prepoved uporabe pirotehničnih sredstev v bližini stanovanjskih objektov in prometne infrastrukture. Kot so sporočili iz tiskovne službe glavne uprave ministrstva za notranje zadeve v prestolnici, so se za ta ukrep odločili zaradi povečanega števila provokacij z uporabo pirotehnike. Ukrep zajema prepoved spuščanja petard, ognjemetov in raket tako v zaprtih prostorih kot na prostem v bližini naselij. Policija je napovedala poostren nadzor nad izvajanjem teh pravil v predprazničnem času pred novim letom. Državljane so opomnili, da kršitev predpisov o požarni varnosti prinaša administrativno odgovornost, v primeru težjih posledic pa bodo dejanja obravnavana po določilih kazenskega zakonika Ruske federacije. Organi pregona so poudarili, da so omejitve nujne za zagotavljanje varnosti prebivalstva in preprečevanje morebitnih incidentov v mestu.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je izjavil, da se bo moral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zaradi domnevnega spodkopavanja možnosti za mirno rešitev konflikta "skrivati do konca življenja". Ostri odzivi iz Moskve so sledili po poročanju o napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, kar ruska stran označuje za dokaz, da Kijev ne namerava končati sovražnosti. Rusko zunanje ministrstvo je prek tiskovne predstavnice Marije Zaharove napovedalo oster odgovor na incident, ki so ga v Moskvi označili za poskus napada na predsednika. Ruske sile so v odgovor na domnevni napad že sprožile obsežno kampanjo z droni na pristaniško mesto Odesa. Po poročanju lokalnih virov so bili cilji usmerjeni predvsem na pristaniško infrastrukturo, medtem ko so ukrajinske oblasti prebivalce pozvale k umiku v zaklonišča. Ukrajinski predsednik Zelenski je ruske obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco zavrnil kot laž. Dogajanje v Odesi neposredno vpliva tudi na tamkajšnjo številčno bolgarsko manjšino, napetosti pa se stopnjujejo kljub preteklim informacijam o morebitnih tajnih pogovorih med ZDA in Rusijo o mirovnem načrtu.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin v telefonskem pogovoru obvestil o napadu na njegovo rezidenco, kar Ukrajinci zanikajo. Ukrajinski minister Sibiga meni, da Rusija išče lažno opravičilo za oviranje mirovnega procesa. Rusija je aktivirala sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje. Kremlj je sporočil, da bo napad na Putinovo rezidenco zaostril stališče Rusije v mirovnih pogajanjih.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v intervjuju za kanal YouTube Daniela Davisa izjavil, da bi poskus ukrajinskega napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina lahko sprožil silovit odziv Rusije. Po mnenju Martjanova bi se ruske oblasti zaradi teh dejanj lahko odločile, da ukrajinsko vodstvo obravnavajo kot teroristično organizacijo. Martjanov trdi, da bi povračilni ukrepi Moskve lahko povzročili popolno uničenje ukrajinske infrastrukture in državo vrnili v »kameno dobo«. Analiza temelji na predpostavki, da je napad na predsedniško rezidenco v Novgorodski oblasti prestopil kritično točko v konfliktu. Moskva je napad z brezpilotnimi letalniki, ki se je zgodil konec decembra 2024, označila za neposreden poskus atentata na voditelja države. Martjanov poudarja, da bi takšne eskalacije s strani ukrajinskih oboroženih sil lahko popolnoma zaprle pot za diplomatska pogajanja in spremenile status same operacije v protiteroristično delovanje z neomejenimi sredstvi uničenja.