Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, medtem ko so zahodni zavezniki izrazili dvom o trditvah Kremlja. Zelenski je razkril, da se je s Trumpom pogovarjal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Trump se je odzval na domnevni napad na Putinovo rezidenco in dejal, da je zaustavil Tomahavke in da je potrebno rešiti ključne probleme za dosego miru.

Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je v avtonomni republiki Adigeja pridržala državljana ene izmed srednjeazijskih držav, ki naj bi načrtoval teroristični napad na šolo. Po navedbah uradnih virov je osumljenec, ki naj bi bil podpornik prepovedane mednarodne teroristične organizacije, nameraval s pomočjo zažigalnih zmesi povzročiti požar v izobraževalni ustanovi v Majkopu. Napadalec je v priznanju, ki ga je objavil FSB, pojasnil, da je navodila za izdelavo vnetljivih snovi in izvedbo napada prejel prek aplikacije Telegram od neznanih oseb. Osumljenec je bil aretiran v fazi priprav na kaznivo dejanje v bližini šolskega poslopja, kjer je načrtoval zažig novoletne jelke in povzročitev splošne nevarnosti za učence. Po opravljeni nalogi bi se moral napadalec nemudoma umakniti iz mesta. Ruske oblasti identitete moškega in specifične šole zaradi poteka preiskave še niso razkrile. Dogodek se je končal brez poškodovanih, preiskovalci pa sedaj ugotavljajo morebitne širše povezave osumljenca s terorističnimi mrežami v tujini.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA izjavil, da mora Zahod priznati rusko strateško pobudo na bojišču v Ukrajini. Po besedah vodje ruske diplomacije so pogovori o morebitni ureditvi konflikta še vedno v teku, vendar je poudaril, da se bo Zahod moral sprijazniti s trenutnimi razmerami na terenu. Lavrov je prav tako izpostavil prepričanje Kremlja, da Washington podpira predlog za izvedbo novih volitev v Ukrajini, kar Rusija vidi kot del širše politične strategije Zahoda. Izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj, kjer Rusija preko svojih odposlancev ohranja stike z ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Lavrov je nakazal, da so za Rusijo ključni premiki v ameriški zunanji politiki, medtem ko Ukrajina pod vodstvom Volodimirja Zelenskega še naprej išče poti za mednarodni pritisk na Moskvo. Ruski minister je jasno podčrtal, da brez upoštevanja realnosti na bojišču in ruskih strateških interesov trajen mir ne bo mogoč.

Lahki večnamenski helikopter Mi-34M1 je 30. decembra 2025 opravil svoj prvi desetminutni poskusni polet z novim ruskim motorjem VK-650V. Helikopter, ki ga je razvil holding Ruski helikopterji, je opremljen tudi z drugimi v Rusiji proizvedenimi letalskimi sistemi. Po navedbah ruskega ministrstva za industrijo in trgovino je testiranje potekalo uspešno, pri čemer je zrakoplov izvajal manevre lebdenja in obračanja okoli svoje osi. Razvoj predstavlja del širših prizadevanj ruske letalske industrije za zamenjavo tujih komponent z domačimi tehnologijami. Motor VK-650V, ki ga je razvila Združena motorna korporacija (ODK), je bil predhodno javno predstavljen na mednarodni razstavi Dubai Airshow novembra 2025. Poleg helikopterjev naj bi bil ta pogonski agregat primeren tudi za uporabo v brezpilotnih letalnikih.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem predlogu za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta z Rusijo. Trump je po srečanju izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdaj koli prej, čeprav konkretnega preboja glede ozemeljskih vprašanj še ni bilo. Zelenski je predstavil prenovljen mirovni načrt, ki vključuje 15-letna varnostna jamstva s strani ZDA, čeprav bi si Kijev želel dolgoročnejšo, 50-letno zavezo za odvrnitev prihodnjih ruskih napadov. Situacijo so dodatno zapletle navedbe Kremlja o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Putin je v telefonskem pogovoru s Trumpom, ki je potekal tik pred obiskom Zelenskega, dejal, da bo Rusija zaradi tega incidenta ponovno preučila svoja pogajalska stališča. Medtem ko je Trump izrazil jezo nad domnevnim napadom, je Kijev obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih pogovorov. Zelenski je ob tem poudaril, da kljub veliki želji ukrajinskega ljudstva po miru, večina državljanov nasprotuje ozemeljskim koncesijam, zlasti v regiji Donbas.

Kitajska je pozvala k dialogu po ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco, Kremelj pa je obtožil Zahod zanikanja napada. Kremelj se je odzval na besede Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Iran, pri čemer se je tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov zavzel za iranskega zaveznika in pozval ZDA k preprečitvi stopnjevanja napetosti v regiji. Milorad Dodik je poskus napada na Putinovo rezidenco označil za teroristično dejanje. Peskov je izjavil, da Rusiji ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj se je ta zgodil.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Predsednik državne dume Vjačeslav Volodin je izjavil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napadel rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina z namenom, da bi spodkopal mirovna pogajanja in nadaljeval konflikt, da bi ostal na oblasti. Volodin je poudaril, da Rusija ne sme odpustiti tega dejanja in je pozval k strogemu odzivu na napad z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se v Parizu sestala na pomembnih pogajanjih o prihodnosti ukrajinskega konflikta, ki so v mednarodni javnosti sprožila mešane odzive. Medtem ko agencija Reuters poroča o znatnem zbližanju stališč med voditeljema, britanski mediji, kot sta The Guardian in Sky News, opozarjajo, da dejanskega napredka pri doseganju mirovnega sporazuma še ni. Analitiki pri The New York Times poudarjajo, da je za Zelenskega že sama vzpostavitev konstruktivnega dialoga s Trumpom diplomatski uspeh, zlasti ob upoštevanju Trumpovih preteklih tesnih stikov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Srečanje je potekalo v senci Trumpovih napovedi o spremembi ameriške zunanje politike in pritiskov na Kijev, naj zavzame bolj ofenzivno držo oziroma se pripravi na pogajanja z Moskvo. Nemški medij Bild je srečanje označil za uspeh že zaradi dejstva, da je pogovor potekal v civiliziranem tonu, kljub predhodnim napetostim. Vendar pa ameriški CNN izpostavlja, da bodo končni izid takšnih srečanj močno pogojevali Trumpovi vzporedni pogovori s Kremljem, kar ohranja visoko stopnjo negotovosti glede nadaljnje ameriške podpore Ukrajini.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva revidirala svoje pogajalsko stališče glede končanja vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada in poudaril pomen diplomatske rešitve spora. Rusija je tudi sporočila, da je v Belorusijo premestila jedrski raketni sistem.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno aktiviralo uporabo naprednega raketnega sistema Orešnik, ki je sposoben nositi jedrske bojne glave. Belorusija je sočasno objavila videoposnetek razmestitve tega sistema na svojem ozemlju, kar dodatno potrjuje tesno vojaško sodelovanje med Moskvo in Minskom. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je razmestitev sistema srednjega dosega napovedal že v začetku meseca, medtem ko se v ozadju odvijajo diplomatski pogovori z administracijo prihajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na bojišču so ruske sile dosegle pomemben napredek v regiji Zaporožje, kjer je po poročanju obeh strani padla ključna ukrajinska utrdba Huljajpole. Moskva obenem obtožuje Kijev napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, kar Ukrajina odločno zanika. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po srečanjih na Floridi izjavil, da bodo morali zaradi domnevnega napada na predsednikovo rezidenco ponovno preučiti svoja pogajalska izhodišča. Kljub intenzivnim diplomatskim stikom na relacijah Moskva-Washington in Kijev-Washington dogovor o ključnih vprašanjih za končanje vojne še ni bil dosežen.

Kremelj je zavrnil objavo kakršnih koli dokazov v povezavi z domnevnim ukrajinskim napadom z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran prav tako ni želela razkriti informacij o tem, ali se je Putin v času domnevnega incidenta nahajal v stavbi. Ukrajinske oblasti so navedbe o napadu odločno zavrnile in poudarile, da gre za rusko dezinformacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih pogajanj. Po mnenju Kijeva Rusija s tovrstnimi obtožbami poskuša upravičiti nadaljnje vojaško stopnjevanje in destabilizacijo regije. Dogodek se časovno ujema z zaostrovanjem ruske jedrske retorike in obtožbami na račun zahodnih obveščevalnih služb. Pomanjkanje vizualnih ali forenzičnih dokazov s strani Moskve krepi sume mednarodne javnosti o naravi incidenta. V preteklosti so podobni dogodki služili kot povod za krepitev represije znotraj države in intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo. Trenutno stanje kaže na nadaljevanje informacijske vojne med sprtima stranema, pri čemer Rusija vztraja pri svoji različici dogodkov brez neodvisne potrditve.

Vladimir Putin je podpisal odlok, ki določa, da bodo rezervisti, ki so sklenili pogodbe z rusko vojsko, leta 2026 varovali kritično pomembne objekte. Ruska vlada mora nujno določiti seznam podjetij, ki potrebujejo zaščito.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da uspeh v pogajanjih o rešitvi krize ni mogoč brez konca, kot pravi, zločinske politike Kijeva. Zahvalil se je tujim prijateljem in partnerjem, ki so obsodili ukrajinski napad na Putinovo rezidenco 29. decembra. Argentinski strokovnjak za mednarodne odnose Marselo Mo meni, da je cilj Kijeva s tem napadom izzvati Rusijo na neodgovoren odziv in prekinitev mirovnih pogajanj.

Mesto Odesa na jugu Ukrajine se spopada z izjemno težkimi bivalnimi razmerami, saj so nenehni ruski zračni napadi resno poškodovali ključno energetsko infrastrukturo. Prebivalci mesta so bili v preteklem tednu več ur brez električne energije, ogrevanja in tekoče vode, kar v zimskem času povzroča humanitarno stisko. Kljub diplomatskim prizadevanjem na visoki ravni za vzpostavitev miru v Ukrajini se vojna na terenu nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo, kar neposredno vpliva na civilno prebivalstvo daleč od prve bojne linije. Poročevalec Mark van Assen, ki je v mestu preživel teden dni, ugotavlja, da se prebivalci poleg pomanjkanja osnovnih dobrin soočajo tudi z jezno zaradi uničene prometne infrastrukture, vključno s ključnimi mostovi. Življenje v mestu narekujejo nenehna bombardiranja in prilagajanje na razmere, ki so postale del krutega vsakdana. Čeprav novice o stanju v zaledju redkeje dosežejo mednarodno javnost, ostajajo psihološke in fizične posledice zimske vojne za lokalno skupnost uničujoče.

Ruska ljudska umetnica Larisa Dolina je po poročanju več virov zavrnila zahtevo kupke Poline Lurje za predajo ključev stanovanja v moskovskem predelu Hamovniki do 30. decembra. Medtem ko odvetnica kupke Svetlana Sviridenko trdi, da pevka ne namerava zapustiti nepremičnine pred 5. januarjem, je odvetnica pevke Marija Puhova te navedbe označila za neresnične. Puhova je poudarila, da pevka ni zavrnila predaje ključev, temveč načrtuje izpraznitev stanovanja v januarju v skladu z načrti. Spor se nanaša na nepremičnino, ki je bila v preteklosti predmet domnevnih goljufij, zaradi česar je primer pritegnil široko pozornost javnosti. Trenutna nesoglasja glede datuma izselitve dodatno zapletajo pravni status stanovanja, saj so se v ruskih medijih pojavile nasprotujoče si informacije o pripravljenosti pevke na primopredajo. Kljub trditvam o zavrnitvi njena pravna zastopnica vztraja, da postopek poteka po ustaljenih dogovorih in da bo stanovanje izpraznjeno v prvem mesecu novega leta.

Ruska protiletalska obramba je v štirih urah sestrelila 109 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, večino nad Brjansko regijo. V preteklih treh urah so sestrelili tudi 27 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad več regijami Rusije.

Ukrajina je ponovila, da Rusija ni predložila verodostojnih dokazov za trditev, da je napadla Putinovo rezidenco z droni. Politični in vojaški strokovnjaki so ruske informacije o 91 izstreljenih dronih označili za neutemeljene in neprepričljive. Napadi se nadaljujejo, prav tako tudi diplomatske dileme in nove obtožbe.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izrazil dvome glede trditev Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco. BBC pa poroča o ključnih vprašanjih, ki otežujejo dosego mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo.

Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je v novoletni objavi na družbenih omrežjih izrazil ostre grožnje in žalitve na račun ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Medvedev je zatrdil, da se bo moral Zelenski po domnevnih napadih z bezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod skrival do konca življenja. Ukrajinskega voditelja je označil za oviro pri reševanju konflikta in dodal bizarno izjavo, da bi morali njegovo telo po smrti razstaviti v muzeju Kunstkamera v Sankt Peterburgu. Napadalna retorika Medvedjeva sledi zaostritvi odnosov med Moskvo in Kijevom, ki se odraža tudi v zavračanju ukrajinskih mirovnih pobud. Ruska stran s takšnimi izjavami stopnjuje psihološki pritisk na ukrajinsko vodstvo v času, ko se vojaški spopadi nadaljujejo, vključno z obtožbami o sabotažah na ruskem ozemlju. Incidenti z droni na ruske državne objekte so dodatno podžgali sovražno komunikacijo visokih ruskih uradnikov, ki v zadnjem obdobju redno uporabljajo žaljiv jezik za opisovanje ukrajinskih oblasti.