Indijski premier Narendra Modi je v torek, 30. decembra 2025, izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ukrajinskem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Modi je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je poudaril resnost situacije po domnevnem napadu Kijeva na uradno bivališče ruskega voditelja. Odziv New Delhija prihaja v obdobju povečanih napetosti in le nekaj tednov po uradnem obisku Vladimirja Putina v Indiji, kar kaže na tesne diplomatske vezi med državama. Indija kljub pritiskom zahodnih sil ohranja nevtralno, a prijateljsko držo do Moskve, kar se odraža tudi v Modijevi neposredni komunikaciji glede varnosti ruskega predsednika. Incident predstavlja novo stopnjo zaostritve v rusko-ukrajinskem konfliktu, ki vpliva na stabilnost širše mednarodne skupnosti.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je na družbenem omrežju X objavil ostro in agresivno sporočilo, v katerem je neposredno zagrozil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Medvedev je Zelenskega obtožil poskusa prekinitve mirovnih pogajanj ter mu pripisal odgovornost za domneven napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Po navedbah ruskih virov so grožnje sledile dogodkom, ki jih v Kremlju označujejo za neposreden napad na rusko vodstvo. Ruska stran v svojih izjavah stopnjuje retoriko, pri čemer Medvedev uporablja žaljiv in nevaren jezik, ki vključuje grožnje s smrtjo ukrajinskemu voditelju. Gre za nov primer v nizu sovražnih izjav visokih ruskih uradnikov, ki dodatno zaostrujejo napetosti med državama v času, ko mednarodna skupnost išče poti za morebitna pogajanja. Incident z dronom, ki ga navaja Medvedev, predstavlja osrednji razlog za najnovejšo eskalacijo verbalnih napadov na uradni Kijev.

Ukrajinske oblasti so v torek odločno zavrnile obtožbe Kremlja o domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Moskva trdi, da je ponoči zaznala 91 dronov dolgega dosega, ki so leteli proti močno utrjenemu kompleksu Valdaj, kar so ruski predstavniki označili za resno varnostno kršitev in dejanje državnega terorizma. Kijev je te navedbe označil za neutemeljene in poudaril, da Rusija ne želi predložiti nobenih verodostojnih dokazov za svoje trditve. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po incidentu napovedal zaostritev ruskih stališč glede Ukrajine in revizijo pogajalskih izhodišč v mirovnem procesu. Po mnenju ukrajinske strani gre za premišljeno manipulacijo Kremlja, ki s širjenjem lažnih informacij išče izgovor za nove obsežne napade na ukrajinsko civilno in energetsko infrastrukturo. Stopnjevanje napetosti se dogaja v času, ko so prizadevanja za mirovni sporazum pod vodstvom mednarodnih posrednikov že tako v slepi ulici zaradi nasprotujočih si stališč o ozemeljski celovitosti.

Napetosti med Rusijo in Ukrajino so se močno zaostrile po seriji izjemno agresivnih izjav iz Moskve. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je neposredno zagrozil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu s smrtjo in celo predlagal, da bi njegovo truplo razstavili v muzeju. Ta izrazito sovražna retorika sledi domnevnemu ukrajinskemu napadu z droni na rusko ozemlje, kar je Kremelj označil za teroristično dejanje in napovedal uvedbo še trše linije v konfliktu. Moskva je svoje pritožbe glede delovanja Kijeva naslovila tudi na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, od katerega pričakuje razumevanje za svoja stališča. Medtem ko se diplomatski toni zaostrujejo, Rusija krepi svojo vojaško prisotnost v regiji, vključno z namestitvijo hipersoničnih raket v Belorusiji. Evropski voditelji in Kanada so se medtem sestali na nujnih posvetovanjih o nadaljnji podpori Ukrajini, saj se boji pred dodatno eskalacijo spopadov krepijo. Odnosi med sprtima stranema so trenutno na najnižji točki, kar zmanjšuje možnosti za skorajšnja mirovna pogajanja.

Poleg Ivanova so zaradi zagotavljanja varnosti letenja začasne omejitve za sprejem in odpošiljanje letal uvedli tudi na letališču v Gelendžiku.

Po poročanju ameriške revije The American Conservative bi lahko zahteve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega do Združenih držav Amerike in pogojevanje mirovnega procesa privedli do neuspeha pogajanj. Viri navajajo, da bi nepopustljiva stališča kijevske administracije lahko ogrozila vzpostavitev diplomatskega dialoga, ki bi končal vojaške spopade v državi. Poročila poudarjajo, da so zahteve po določenih varnostnih zagotovilih in finančni podpori ključni dejavniki, ki otežujejo pogajalska izhodišča. Ameriški analitiki ocenjujejo, da bi vztrajanje pri visokih pričakovanjih lahko povzročilo zastoj v komunikaciji z mednarodnimi partnerji in nasprotno stranjo. V kolikor se pogajalski okvirji ne bodo prilagodili realnim razmeram na terenu in političnim zmogljivostim zaveznikov, obstaja po mnenju strokovnjakov visoko tveganje za popoln propad mirovnih prizadevanj v bližnji prihodnosti.

Litva je opremila mostove na meji z Rusijo in Belorusijo z inženirskimi konstrukcijami, namenjenimi namestitvi eksploziva. Te priprave so del širših prizadevanj baltskih držav za okrepitev obrambe pred potencialnimi vojaškimi grožnjami.

Rusija je v Belorusiji uradno razporedila svoj najnovejši hipersonični raketni sistem Orešnik, ki je sposoben nositi jedrske konice. Po navedbah ruskega ministrstva za obrambo in beloruskih virov je sistem že vstopil v aktivno službo, kar so podkrepili z objavo videoposnetkov premikanja raket. Ta poteza znatno krepi zmožnost Moskve za izvajanje raketnih napadov po celotnem evropskem ozemlju. Uradni Minsk je namestitev sistema označil kot odziv na domnevno agresijo Zahoda, medtem ko je Moskva potrdila, da je sistem sedaj operativno pripravljen na beloruskem ozemlju. Razporeditev sistema Orešnik, ki velja za eno najnaprednejših ruskih balističnih orožij srednjega dosega, predstavlja novo stopnjo v zaostrovanju varnostnih razmer v vzhodni Evropi in povečuje strateški pritisk na zaveznice zveze Nato.

Nekdanja ruska lepotna kraljica Anna Linikova, ki je leta 2022 prejela naziv Miss Rusije, je javno objavila identiteto in fotografijo moškega, ki naj bi jo poskušal ugrabiti in posiliti na indonezijskem otoku Bali. Po navedbah Linikove gre za moškega z imenom Ismet Sabik, ki naj bi jo po njenih trditvah proti njeni volji zadrževal v vili. Incident se je po poročanju tujih medijev zgodil med njenim oddihom na tem priljubljenem turističnem otoku. Manekenka se je za javno objavo odločila po tem, ko je o dogodku prvič poročala ob koncu leta 2025. Lokalni organi pregona in ruski medijski kanali, med njimi tudi SHOT, so potrdili, da so podrobnosti o poskusu napada zdaj predmet širše obravnave. Linikova s svojo objavo opozarja na varnostna tveganja, s katerimi se lahko srečajo turisti na omenjeni destinaciji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal novoletne in božične poslanice številnim svetovnim voditeljem, pri čemer je opazna selektivnost pri evropskih državnikih. Med prejemniki čestitk so se letos ponovno znašli srbski predsednik Aleksandar Vučić, madžarski premier Viktor Orbán in slovaški premier Robert Fico, ki ostajajo med redkimi evropskimi voditelji z ohranjenimi diplomatskimi stiki s Kremljem. Putin je četrto leto zapored iz seznama izpustil večino voditeljev držav članic Evropske unije, ki so po ruski invaziji na Ukrajino zavzele ostro politiko sankcij. Posebno pozornost je vzbudila čestitka namenjena ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, kar nakazuje na morebitno otoplitev odnosov med Moskvo in Washingtonom po njegovi vrnitvi na oblast. V preteklem letu, ko je v Beli hiši še sedel Joe Biden, takšne geste ni bilo. Kremelj je ob tem objavil seznam, ki poleg omenjenih vključuje še kitajskega predsednika Xi Jinpinga in druge voditelje držav članic skupine BRICS ter nekaterih nekdanjih sovjetskih republik. Ta poteza Kremlja jasno odraža trenutno rusko zunanjepolitično usmeritev, ki se osredotoča na države, ki ne podpirajo zahodne politike izolacije Rusije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zanikal ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco in zatrdil, da ni nobenih dokazov za takšno trditev, kar lahko zavezniki preverijo. ZDA so izrazile dvome o ruskih trditvah glede napada. Rusija pa kljub temu namerava nadaljevati dialog o ukrajinski rešitvi, predvsem z ZDA, pri čemer napad razume kot teroristično dejanje, ki naj bi oviralo pogajanja. Vladimir Olejnik meni, da napad na Valdaju pomeni začetek konca Zelenskega.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Nekdanji župan ruskega mesta Jaroslavelj Jevgenij Urlašov je bil v torek, 30. decembra 2024, izpuščen iz zapora v Tveru, kjer je prestal dvanajstletno in polletno zaporno kazen. Urlašov, ki je bil na položaj izvoljen leta 2012 kot eden redkih opozicijskih politikov, je bil leta 2013 suspendiran in kasneje obsojen zaradi korupcijskih kaznivih dejanj. Nekdanji župan je vse obtožbe ves čas zanikal in zatrjeval, da je bil proces politično motiviran, saj naj bi bil s strani takratnih oblasti obravnavan kot nezaželen in nevaren politik. Med prestajanjem kazni v kazenski koloniji so ga oblasti obravnavale kot osebo z nagnjenji k samomoru, vendar je kazen odslužil v celoti. Njegova izpustitev tik pred koncem leta zaključuje enega najodmevnejših sodnih primerov proti predstavnikom lokalne samouprave v Rusiji, ki so si upali nasprotovati osrednji oblasti pod vodstvom stranke Enotna Rusija. Urlašov ostaja simbol zatiranja neodvisnih lokalnih voditeljev v zadnjem desetletju.

Podpredsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dušan Nikezić je ocenil, da ameriški predsednik Donald Trump bolj kot ruski predsednik Vladimir Putin ponižuje srbske oblasti.

Najnovejša analiza britanskega BBC in ruskega neodvisnega medija Mediazona razkriva, da so se ruske vojaške izgube v Ukrajini v zadnjih desetih mesecih povečale hitreje kot v katerem koli drugem obdobju od začetka invazije februarja 2022. Podatki kažejo na drastičen porast smrtnih žrtev, saj je bilo v letu 2025 objavljenih za 40 odstotkov več osmrtnic vojakov v primerjavi s predhodnim letom. Ta trend naraščanja sovpada z intenziviranjem bojev na fronti, medtem ko se v ozadju krepijo diplomatski pritiski za končanje konflikta. Analiza, ki temelji na potrjenih imenih padlih borcev, nakazuje, da je leto 2025 za ruske oborožene sile najtežje doslej. Kljub prizadevanjem nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za vzpostavitev miru, se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje. Povečano število žrtev bi lahko bilo posledica ruskih prizadevanj za zavzetje ključnih strateških točk pred morebitnimi pogajanji, kar vodi v uporabo taktike številčnih napadov z visokim tveganjem za osebje.

Iran je uradno protestiral pri Združenih narodih zaradi nedavnih izjav in groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN je obsodil te "neodgovorne grožnje" v pismu Varnostnemu svetu ZN. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost glede izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o potencialnih novih vojaških napadih na Iran in pozvala k zadržanosti.

Poljski premier Donald Tusk je po srečanju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu izrazil nenaden optimizem glede končanja konflikta. Tusk, ki je predhodno opozarjal na nevarnost razdeljenosti Zahoda, je po pogovorih z evropskimi voditelji in predstavniki zveze NATO izjavil, da se je mir prvič po začetku vojne pojavil na obzorju. Kljub pozitivnim tonom poljskega premierja pa znotraj ameriške administracije in mednarodne skupnosti ostajajo številni pomisleki. Poročila kažejo na teoretična zagotovila o popolni varnosti Ukrajine po koncu sovražnosti, vendar konkretni dogovori še niso bili doseženi. Medtem ko Trumpovo taborišče projicira podobo hitrega uspeha, se v ozadju kažejo resna nesoglasja glede pogajalske strategije. Vpogled v notranje kroge kaže, da bodoči predsednik ZDA bije bitko z lastnimi svetovalci, vključno z Marcom Rubiom in Peteom Hegsethom, kar bi lahko otežilo uresničitev njegove napovedane hitre rešitve. Ruska stran ostaja zadržana, saj Kremelj opozarja na številna odprta vprašanja, ki ostajajo nerešena kljub Trumpovemu optimizmu. Razkorak med javnimi izjavami o »fantastičnih« pogovorih in realno situacijo na terenu nakazuje, da je pot do finalnega dogovora še dolga in polna ovir.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva ponovno preučila svojo pogajalsko pozicijo glede končanja vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost in poudaril diplomatsko rešitev spora. Rusija naj bi premestila jedrski raketni sistem v Belorusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ključnem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu jasno poudaril, da Ukrajina ne bo pristala na umik svojih sil z lastnega ozemlja kot del morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo. Zelenski je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila zapustitev civilnega prebivalstva in vojakov, ki se borijo na fronti. Kljub stopnjevanju diplomatskih pritiskov za hitro končanje konflikta ukrajinski voditelj vztraja pri zaščiti ozemeljske celovitosti države. Varnostni strokovnjak Milan Mikulecký je ob tem ocenil, da Zelenski po skoraj štirih letih ruske invazije še vedno ohranja visoko stopnjo zaupanja javnosti, čeprav se pojavljajo kritike na račun učinkovitosti njegove administracije. Mikulecký je izpostavil tudi vprašanje vzdržnosti strategije, po kateri predsednik osebno vodi skoraj vsa ključna mednarodna pogajanja. Srečanje na Floridi je potekalo v senci stopnjevanih ruskih napadov na Kijev, kar dodatno otežuje pogajalska izhodišča za dosego stabilnega miru.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je hipersonični raketni sistem srednjega dosega Orešnik začel delovati v Belorusiji. Vodja ruskih raketnih sil je izjavil, da ima Orešnik doseg, ki mu omogoča doseči celotno Evropo, in lahko nosi konvencionalne ali jedrske bojne glave. ZDA si prizadevajo posredovati pri sklenitvi dogovora za končanje skoraj štiriletne vojne v Ukrajini.