Medtem ko Rusija vztraja pri ukrajinski odgovornosti za napad z droni na Putinovo rezidenco, Donald Trump izraža nezadovoljstvo, pri čemer manjkajo dokazi za obtožbe. Iranski predsednik Masud Pezeškijan je obsodil napad, Milorad Dodik pa ga je označil za teroristično dejanje. Kritike Trumpa prihajajo tudi iz njegove lastne stranke.

Ruska zvezna služba za nadzor nad varstvom potrošnikov in pravicami državljanov Rospotrebnadzor je sporočila, da med virusi gripe v državi trenutno prevladuje sev A(H3N2), znan kot hongkonška gripa. Kljub širjenju tega specifičnega seva ostaja splošna raven zbolevanja za akutnimi okužbami dihal in gripo v mejah sezonskih pričakovanj. Po podatkih tiskovne službe Rospotrebnadzorja visoka stopnja precepljenosti prebivalstva, ki znaša 54,8 odstotka, učinkovito omejuje hitrejše širjenje bolezni. Strokovnjaki so pojasnili, da mutacije seva H3N2 pri bolnikih povzročajo specifične simptome, kot so bolečine v očesnih zrklih, vendar običajno ne vplivajo na vid. Čeprav so v 26 ruskih regijah že presegli epidemiološki prag, so pristojne službe poudarile, da je virus dobro znan in pričakovan. Podobno rast primerov hongkonške gripe so pred kratkim zabeležili tudi v Združenih državah Amerike, kar kaže na širši mednarodni trend pojavnosti tega virusa v letošnji sezoni. Zdravstvene oblasti pozivajo k nadaljnjemu upoštevanju preventivnih ukrepov za zajezitev okužb.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je v torek, 30. decembra 2025, uradno potrdil zavzetje naselja Boguslavka v regiji Harkov. V čestitki, naslovljeni na poveljstvo in pripadnike 15. gardnega motoriziranega polka, je Belousov izpostavil odločno delovanje enot, ki naj bi po navedbah ministrstva povzročilo znatne izgube ukrajinskim silam in preprečilo njihove operativne načrte. Poleg Boguslavke so ruski viri poročali tudi o zavzetju kraja Lukjanivske v regiji Zaporožje. Dogodek predstavlja nadaljevanje ruske ofenzive na vzhodu in severovzhodu Ukrajine, kjer ruska vojska poskuša razširiti nadzor nad ozemljem. Belousov je v svojem nagovoru vojakom poudaril zvestobo vojaškim tradicijam in izrazil prepričanje v nadaljnje izpolnjevanje vojaških dolžnosti. Operacija v Boguslavki sledi nizu podobnih premikov na frontni črti, ki so se zvrstili v zadnjih dneh leta 2025, vključno z zavzetjem strateških točk v Donecku.

Andrej Kartapolov, predsednik odbora ruske dume za obrambo, je v izjavi za medije poudaril, da ruske oborožene sile ne načrtujejo napadov na zasebno nepremičnino ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po njegovih besedah ruska vojska pri načrtovanju svojih operacij izbira cilje, ki jih ocenjuje kot strateško pomembnejše oziroma, kot se je izrazil, "dostojnejše" od osebnega bivališča ukrajinskega voditelja. Izjava prihaja v času zaostrenih razmer in nenehnih zračnih napadov na ukrajinsko infrastrukturo. Kartapolov je s tem odgovoril na ugibanja o morebitnih neposrednih napadih na simbole ukrajinske državne oblasti in zasebno lastnino njenih najvišjih predstavnikov. Čeprav so ruske sile doslej zadele številne civilne in vladne objekte po vsej Ukrajini, uradna Moskva s to izjavo poskuša komunicirati selektivnost pri izbiri tarč, hkrati pa ohranja retoriko o vojaški premoči.

Ruske in beloruske železnice načrtujejo uvedbo novih nočnih hitrih vlakov tipa Lasta (Lastočka) na relaciji med Moskvo in Minskom, ki bodo vozili brez postankov. Kot je 30. decembra 2024 pojasnil beloruski veleposlanik v Rusiji Aleksander Rogožnik, je glavni razlog za to odločitev povečano povpraševanje potnikov in trenutna nezadostna kapaciteta obstoječih linij. Zasedenost trenutnih vlakov na tej progi po uradnih podatkih dosega približno 80 odstotkov. Nova železniška povezava je plod dvoletnega sodelovanja med Beloruskimi železnicami in Ruskimi železnicami (RŽD). Cilj projekta je odpraviti težave s pomanjkanjem vozovnic, ki so se pojavile zaradi okrepljenega potniškega prometa med prestolnicama obeh držav. Uvedba nočnih linij brez vmesnih postankov bo omogočila hitrejše in udobnejše potovanje, kar bo dodatno okrepilo prometne vezi znotraj t. i. Zveze Rusije in Belorusije.

Analiza britanske radiotelevizije BBC je razkrila, da so se ruske vojaške izgube v vojni z Ukrajino v zadnjih desetih mesecih povečale hitreje kot v katerem koli obdobju od začetka celovite invazije leta 2022. Ta strm porast števila žrtev sovpada s prihodom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa na oblast in njegovimi intenzivnimi prizadevanji za sklenitev mirovnega sporazuma. Strokovnjaki ocenjujejo, da je povečanje intenzivnosti bojev neposredna posledica poskusov Moskve, da bi si pred morebitnimi pogajanji zagotovila čim boljše izhodiščne položaje na terenu. Kljub poročilom o velikih izgubah na ruski strani so nekateri ameriški in evropski uradniki izrazili previdnost glede ocen o dejanskih premikih na bojišču. Čeprav Trump trdi, da Rusija trenutno uživa strateško prednost, obveščevalni podatki ne kažejo na odločilne spremembe, ki bi bistveno vplivale na razmerje moči. Povečan pritisk na ukrajinsko fronto tako predstavlja predvsem poskus uveljavitve ozemeljskih zahtev Moskve v luči diplomatskih pritiskov iz Washingtona.

V novih napadih ukrajinskih brezpilotnih letal na Belgorodsko regijo so bili ranjeni trije civilisti, poškodovani pa so bili tudi stanovanjski objekti in vozila. Guverner Vjačeslav Gladkov je sporočil, da sta v okrožju Šebekinski v napadu na avtomobil umrla moški in ženska.

Po poročilih hrvaških in srbskih medijev je poljski premier Donald Tusk izrazil optimizem glede možnosti dosege miru v Ukrajini v naslednjih tednih. Tusk je to izjavil po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in NATO.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je jedrski raketni sistem Orešnik začel aktivno delovati v Belorusiji. Objavljeni so bili tudi posnetki sistema na beloruskih tleh, kar nakazuje na strateško spremembo, ki širi ruski vojaški vpliv.

Vodja francoske desničarske stranke Patrioti Florian Philippo je izrazil resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti po domnevnem napadu ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Philippo je na družbenem omrežju X izpostavil, da je bil odziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa na omenjeni dogodek izjemno pomenljiv, napad pa je označil za nerazumno dejanje, ki bi lahko vodilo v nadaljnjo destabilizacijo mednarodnih odnosov. Francoski politik meni, da Trumpov pristop k incidentu kaže na drugačno dinamiko v ameriški zunanji politiki glede konflikta v Ukrajini. Philippo je v svojih izjavah poudaril tveganja, ki jih prinašajo tovrstne operacije na rusko ozemlje, hkrati pa je pozval k previdnosti pri ocenjevanju posledic, ki jih bo takšen dogodek imel na prihodnja diplomatska pogajanja med svetovnimi velesilami.

Nemško tožilstvo je ustavilo preiskavo proti ruskemu milijarderju Ališerju Usmanovu, ki je bil osumljen kršenja zakonodaje o zunanji trgovini in izogibanja sankcijam Evropske unije. Usmanov se je v zameno za ustavitev postopka strinjal s plačilom desetih milijonov evrov, ki bodo razdeljeni med državni proračun in dobrodelne namene. Kljub visokemu znesku njegovi zagovorniki in tožilstvo v Münchnu poudarjajo, da plačilo ne pomeni priznanja krivde ali globe, temveč sporazumno rešitev, ki ohranja domnevo nedolžnosti. Preiskava se je osredotočala na sume, da je Usmanov med aprilom in septembrom 2022 prek tujih podjetij porabil približno 1,5 milijona evrov za varovanje svojih nepremičnin na Bavarskem ter da nemškim oblastem ni pravočasno poročal o lastništvu dragocenega nakita, umetnin in zalog vina. Nemški organi so leta 2022 v povezavi s temi sumi izvedli več hišnih preiskav na objektih, povezanih z milijarderjem. Usmanov, ki velja za tesnega zaveznika Kremlja, je sicer pod sankcijami EU že od začetka ruske invazije na Ukrajino, a je obramba vseskozi zanikala kakršne koli kršitve.

Ruski haker iz skupine PalachPro je vdrl v približno 2400 kamer za video nadzor na celotnem ozemlju Ukrajine in pridobil neomejen dostop do njihovih strežnikov. Po poročanju portala URA.ru so napadalci za vdor izkoristili ranljivosti v varnostnih sistemih nadzornih naprav, kar jim je omogočilo popoln nadzor nad pretoki podatkov in arhivskimi posnetki. Incident predstavlja resen varnostni izziv za ukrajinske oblasti, saj so hakerji s tem dejanjem pridobili vpogled v dogajanje na javnih mestih in morebitnih strateških lokacijah. Skupina PalachPro je prek dostopa do strežnikov vseh opazovanih sistemov ohromila zaupnost podatkov in vzpostavila nadzorno infrastrukturo, ki bi lahko služila za nadaljnje obveščevalne dejavnosti v času trajajočega konflikta.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je prek platforme Telegram objavil niz ostrih žalitev in osebnih napadov na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Medvedev je v svojem zapisu uporabil dehumanizirajoče izraze, med drugim je Zelenskega označil za "zelenega homunkulusa" in "marioneto", hkrati pa je izrazil željo, da bi bilo prihodnje leto za ukrajinskega voditelja zadnje. Ruski politik je v svojih provokacijah šel še dlje in zapisal, da bi morali truplo ukrajinskega predsednika po njegovi smrti razstaviti v muzeju. Ti napadi so del širše strategije stopnjevanja retorike s strani Kremlja, ki se je v zadnjih mesecih dodatno zaostrila zaradi ukrajinske nepopustljivosti pri mirovnih pogajanjih. Medvedev, ki je od začetka ruske invazije na Ukrajino zavzel vlogo enega najglasnejših jastrebov v Moskvi, s takšnimi izjavami sistematično spodkopava možnosti za diplomatsko rešitev konflikta. Analitiki ocenjujejo, da so te grožnje neposreden odziv na nedavne napovedi Zelenskega o morebitnih napadih na ruske strateške cilje in njegovo vztrajanje pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, kar je razvidno tudi iz preteklega konteksta njunih javnih sporov.

Predsednik Republike Srbije Aleksandar Vučić je ob koncu leta prejel številne novoletne in božične čestitke tujih državnikov in predstavnikov mednarodnih organizacij. Iz njegovega urada za sodelovanje z mediji so sporočili, da so mu voščila med drugimi poslali kitajski predsednik Xi Jinping, ruski predsednik Vladimir Putin in grški premier Kiriakos Micotakis. Na seznamu pošiljateljev so se znašli tudi visoki predstavniki Evropske unije ter voditelji drugih evropskih in svetovnih držav. Prejeta sporočila poudarjajo pomen dvostranskega sodelovanja in ohranjanja diplomatskih stikov v prihajajočem letu. Vučić je javnost o prejetih čestitkah obvestil preko uradnih kanalov, kar v diplomatskem protokolu služi kot potrditev zunanjepolitičnega položaja Srbije in njenih odnosov tako z vzhodnimi kot zahodnimi velesilami. Dogodek odraža rutinsko diplomatsko prakso ob koncu koledarskega leta, ki pa v primeru Srbije poudarja njeno specifično nevtralno držo med različnimi geopolitičnimi bloki.

Predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin je v torek izjavil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ukazal napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po Volodinovih besedah je bil cilj napada prekinitev morebitnih pogajanj in podaljšanje vojaških spopadov, kar naj bi Zelenskemu omogočilo obstanek na oblasti. Volodin je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram zahteval oster odgovor na to dejanje, ki ga Rusija interpretira kot neposreden napad na državni vrh. Obtožbe prihajajo v času povečanih napetosti in sledijo predhodnim analizam, ki so namigovale, da bi ukrajinsko vodstvo zaradi notranjepolitičnih pritiskov lahko stopnjevalo vojaške operacije. Ruska stran trdi, da Kijev s takšnimi dejanji namerno onemogoča diplomatske rešitve. Ukrajinska stran se na specifične obtožbe o napadu na rezidenco v Moskvi uradno še ni odzvala, vendar so podobne trditve v preteklosti že zavrnili kot del ruske propagande.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je podpisal uradni ukaz, ki določa potek nabora na obvezno služenje vojaškega roka v letu 2026. Dokument, ki ga je obrambno ministrstvo objavilo 30. decembra 2025 preko uradnega kanala Telegram, uvaja pomembno novost, saj predvideva nabor državljanov skozi celotno koledarsko leto. S tem se Rusija odmika od tradicionalnega sistema dveh ločenih naborov, spomladanskega in jesenskega, kar kaže na sistemske spremembe v vojaški organizaciji. Novi ukrep ministrstva za obrambo podrobno opredeljuje postopke za vpoklic ruskih državljanov v obvezno vojaško službo. Čeprav podrobnosti o morebitnem povečanju števila nabornikov v uradni objavi niso bile v celoti razkrite, prehod na celoletni sistem nabora omogoča bolj kontinuirano dopolnjevanje vojaških vrst. Odločitev ministra Belousova stopi v veljavo z začetkom leta 2026 in predstavlja pomemben premik v ruski obrambni politiki v času povečanih varnostnih potreb države.

Sodišče v Moskvi je preložilo kazenski postopek proti nemškemu kiparju in umetniku Jacquesu Tillyju na januar prihodnjega leta. Umetnik iz Düsseldorfa, ki je znan po svojih satiričnih pustnih voznih za karnevale, je tarča ruske pravosodne oblasti zaradi karikatur, ki se norčujejo iz ruskega predsednika Vladimirja Putina. Postopek poteka v odsotnosti obtoženca, saj se Tilly ne nahaja v Rusiji. Ruske oblasti Tillyju očitajo žaljenje državnih simbolov in diskreditacijo ruskega vodstva, kar je neposredna posledica njegove umetniške svobode pri oblikovanju karnevalskih plastik. Preložitev procesa dodatno stopnjuje pritisk na zahodne umetnike, ki kritizirajo Kremelj, hkrati pa poudarja vse večjo nestrpnost ruskega režima do kakršne koli oblike satire ali kritične umetnosti, usmerjene proti političnemu vrhu v Moskvi.

Podpredsednik ruskega varnostnega sveta in tesen zaveznik Vladimirja Putina, Dmitrij Medvedjev, je preko komunikacijskega kanala Telegram izrekel nove ostre grožnje ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Medvedjev je v odzivu na Zelenskove božične nagovore uporabil žaljiv jezik in namignil na predsednikovo nasilno smrt, pri čemer je dejal, da mu »kosa smrti že sedi za vratom«. Njegov zapis je vseboval tudi morbidne fantazije o javni razstavi konzerviranega trupla ukrajinskega voditelja v Sankt Peterburgu, rodnem mestu ruskega predsednika Putina. Retorika Moskve se s temi izjavami dodatno zaostruje, saj Medvedjev v svojih objavah Zelenskega označuje z žaljivimi izrazi, kot je »zeleni homunkulus«. Čeprav Medvedjev redno uporablja agresiven jezik za notranjepolitične potrebe in ustrahovanje zahodne javnosti, njegove zadnje izjave o razstavljanju posmrtnih ostankov tujega državnika predstavljajo nov nivo diplomatskega pritiska in dehumanizacije ukrajinskega vodstva. Incident odraža globoko sovražno razpoloženje v Kremlju in popolno odsotnost podlage za morebitna mirovna pogajanja v bližnji prihodnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem intervjuju za Fox News poudaril, da Ukrajina ne more zmagati v vojni proti Rusiji brez nadaljnje podpore Združenih držav Amerike. Zelenski je neposredno opozoril, da bi ukinitev ameriške vojaške in finančne pomoči pomenila poraz Kijeva, saj lastna ukrajinska proizvodnja orožja ne zadošča za spopad z rusko agresijo. Ob tem je izrazil globoko nezaupanje do ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj verjame, da ruski voditelj ne želi uspeha Ukrajine kot neodvisne države. Izjave prihajajo v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti, saj se je ameriški predsednik Donald Trump 28. decembra 2025 po telefonu pogovarjal z Zelenskim, ruskim predsednikom Putinom in več evropskimi voditelji. Trump, ki zagovarja hitro končanje konflikta, se v svoji diplomaciji močno zanaša na osebne stike, kar je potrdil z izjavo, da mu je Putin osebno podal določena zagotovila. Zelenski kljub pritisku po mirovnih pogajanjih vztraja pri teritorialni celovitosti in opozarja na nevarnost popuščanja Kremlju.

Madžarski naftni gigant MOL se z Rusko federacijo pogaja o prevzemu Naftne industrije Srbije (NIS) in premoženja družbe Lukoil v Srbiji ter širši regiji. Profesor Slobodan Aćimović z beograjske ekonomske fakultete je ocenil, da bi bila takšna akvizicija koristna za vse vpletene strani, vključno s Srbijo, Rusijo in ZDA. MOL bi z nakupom pridobil pomembne predelovalne zmogljivosti in okrepil svoj regionalni vpliv na trgu energentov. Prve uradne informacije o morebitni sklenitvi posla oziroma podpisu memoranduma o soglasju so pričakovane v prvi polovici prihodnjega leta. Ta poteza prihaja v času povečanih pritiskov Evropske unije na države kandidatke za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije, kar bi MOL-ov prevzem lahko olajšal s prenosom lastništva na podjetje iz države članice EU. Pogajanja odražajo širšo strategijo energetskega prestrukturiranja na Balkanu, kjer se Srbija spopada z izzivi prihodnje oskrbe s plinom in nafto zaradi napovedanih omejitev tranzita ruskih energentov skozi EU.