Gruzijski obmejni organi so začeli množično zavračati vstop ruskim državljanom, ki imajo v svojih potnih listih kot kraj rojstva naveden Krim ali določene dele Luganske oblasti. Po poročanju več virov, vključno s platformo Krysha TurDoma, so se potniki na nedavnih letih spopadli s prepovedjo vstopa, ko so uradniki pregledali njihove identifikacijske dokumente. Ukrep se nanaša predvsem na osebe z dokumenti, ki jih Gruzija in večji del mednarodne skupnosti obravnavata kot sporne zaradi statusa omenjenih ozemelj. Incidenti so povzročili precejšnje nevšečnosti ruskim turistom, ki so načrtovali potovanje v državo. Gruzija s tem dejanjem utrjuje svojo politiko nepriznavanja ozemeljskih sprememb, ki so posledica ruskih vojaških posredovanj v Ukrajini. Čeprav uradni Tbilisi še ni podal podrobnega pojasnila o morebitnih spremembah vstopne politike, praksa na mejnih prehodih nakazuje na poostren nadzor nad dokumenti, izdanimi ali povezanimi z okupiranimi ozemlji Ukrajine.

Oblasti v ukrajinski regiji Dnipropetrovsk so zaradi stopnjevanja sovražnosti in približevanja frontne črte odredile obvezno evakuacijo prebivalcev iz 45 naselij v dvanajstih občinah. Ukrep je bil sprejet zaradi neposredne nevarnosti za civilno prebivalstvo, saj se ruske sile vztrajno pomikajo proti strateško pomembnim mestom v regiji. Guverner regije je poudaril, da je prednostna naloga zaščita človeških življenj, saj so omenjena območja pod stalnim topniškim in zračnim ognjem. Lokalne službe so že začele z organizacijo prevozov in namestitev za tiste, ki nimajo lastnih možnosti za umik. Evakuacija se nanaša predvsem na družine z otroki in starejše osebe, ki so na območjih spopadov najbolj ranljivi. Odločitev odraža kritične razmere na bojišču, kjer se ukrajinske sile spopadajo z močnim pritiskom agresorja, hkrati pa poskušajo preprečiti humanitarno katastrofo v naseljih blizu frontne črte.

Rusko politično vodstvo je napovedalo zaostritev svojih pogojev v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Zunanje ministrstvo Ruske federacije trdi, da Kijev s podporo evropskih zaveznic načrtuje nove ofenzivne operacije proti ruskim ciljem, kar po mnenju Moskve onemogoča dolgoročno rešitev konflikta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem poudaril, da Evropa neposredno spodbuja Kijev k nadaljnjemu stopnjevanju napetosti, kar bo po njegovih besedah preprečilo kakršen koli preboj v mirovnem procesu. Hkrati so se v mednarodnem prostoru zvrstila ostra medsebojna obtoževanja med stranema v konfliktu, medtem ko vojaške operacije zasenčijo vsa diplomatska prizadevanja. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je v preteklosti napovedoval hiter konec sovražnosti, se ob zadnjih dogodkih ni želel zavezati k časovnemu okvirju za sklenitev mirovnega sporazuma. Položaj na terenu in diplomatski zastoj kažejo na to, da so možnosti za takojšnjo prekinitev ognja minimalne, saj Rusija pogoje za mir zdaj veže na strožje varnostne in ozemeljske zahteve.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal novoletne poslanice več svetovnim voditeljem in politikom, med katerimi sta bila tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in madžarski premier Viktor Orbán. Kremelj je sporočil, da so bila voščila poslana v času kompleksnih mednarodnih odnosov, pri čemer je Putin pisma naslovil tudi na severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in papeža Frančiška. Gesta se v diplomatskih krogih interpretira kot poskus ohranjanja komunikacijskih kanalov kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram. Pošiljanje novoletnih voščil se dogaja v senci preteklih napetosti med Moskvo in Washingtonom, zlasti po tem, ko je Donald Trump oktobra izjavil, da se s Putinom ne bo srečal brez predhodnega mirovnega dogovora glede vojne v Ukrajini. Čeprav so se odnosi v sredini leta dodatno zaostrili zaradi izmenjave groženj z jedrskim orožjem in napovedi novih gospodarskih sankcij, zadnja poteza ruskega predsednika nakazuje na morebitno pripravljenost Rusije na ponovni začetek dialoga z novo ameriško administracijo.

Ruska zračna obramba je sestrelila še tri brezpilotne zrakoplove, ki so leteli proti Moskvi. Župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je bilo skupno uničenih že pet brezpilotnih letal.

Iranski predsednik Masud Pezeškjan in ruski predsednik Vladimir Putin sta v torkovem telefonskem pogovoru pregledala napredek pri izvajanju ključnih dvostranskih sporazumov. Voditelja sta se osredotočila na krepitev strateških odnosov in uresničevanje projektov, ki sta jih državi zastavili v prejšnjih mesecih. Pezeškjan in Putin sta poudarila nujnost doslednega izvajanja vseh točk strateškega partnerstva, ki je postalo temelj njunega sodelovanja. Pogovori potekajo v času, ko državi intenzivno poglabljata vojaško in gospodarsko sodelovanje, da bi nevtralizirali vpliv zahodnih sankcij. Poleg dvostranskih odnosov sta se predsednika dotaknila tudi širših regionalnih vprašanj, pri čemer sta Rusija in Iran v zadnjem letu večkrat uskladila svoja stališča glede varnostnih izzivov na Bližnjem vzhodu. Ta pogovor predstavlja nadaljevanje niza diplomatskih stikov na najvišji ravni, ki so se okrepili po julijskih srečanjih z iranskimi svetovalci.

Neznani radijski pirati so vdrli v oddajanje ruske kratkovalovne radijske postaje UVB-76, ki je v javnosti znana pod vzdevkom »radijska postaja sodnega dne«. Incident se je zgodil okoli 16.45 po moskovskem času, ko so na frekvenci postaje namesto običajnega ritmičnega brenčanja zazveneli odlomki iz baleta Labodje jezero. Glasbenemu programu je sledila priredba pesmi iz sovjetske risanke Bremenski godci, ki je vključevala besedilo o napadih na Kijev, slišati pa je bilo tudi druge priljubljene skladbe, povezane z rusko vojaško propagando. Kljub vdoru v radijski spekter je standardni zvočni marker postaje UVB-76 ves čas ostal slišen v ozadju piratskega signala. Radijski amaterji, ki redno spremljajo to frekvenco, so potrdili poskus motenja oddajanja, kar so kasneje prek spletnih sistemov za sledenje frekvencam potrdili tudi uradni viri, vključno s tiskovno agencijo TASS. Gre za enega redkih primerov uspešnega vdora v frekvenčni pas te skrivnostne postaje, ki naj bi služila strateškim vojaškim komunikacijam Ruske federacije.

V Estoniji se je v torek, 30. decembra, na relaciji med Talinom in Narvo prevrnil potniški avtobus, v katerem so bili tudi državljani Ruske federacije. Nesrečo je po prvih podatkih povzročil izjemno močan veter, ki je vozilo potisnil s cestišča. Po trenutno razpoložljivih informacijah v incidentu ni bilo poškodovanih oseb, vendar so potniki ostali ujeti na poti brez takojšnjega nadomestnega prevoza. Zaradi pomanjkanja prostih avtobusov so bili potniki primorani sami poiskati načine za nadaljevanje poti do ciljnega mesta. Estonske oblasti in lokalni viri so potrdili, da je bil veter glavni dejavnik nesreče, ki se je zgodila na severovzhodnem delu države. Incident je povzročil krajše zastoje v prometu, medtem ko so pristojne službe preverjale stanje vseh udeleženih potnikov.

Rusija je v zavezniški Belorusiji uradno namestila svoj novi hipersonični raketni sistem orešnik, ki lahko nosi jedrske konice. Po navedbah ruskih virov in objavah vojnih blogerjev so raketni sistem namestili v nekdanjem letalskem oporišču na vzhodu države ter ga že vključili v aktivno službo. Gre za stopnjevanje vojaških napetosti na meji z Evropsko unijo, saj sistem orešnik velja za eno najsodobnejših ruskih orožij, ki naj bi se bilo sposobno izogniti obstoječim protiraketnim ščitom. Ob namestitvi orožja je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ponovno zaostril retoriko in ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu zagrozil s smrtjo. Namestitev raket v Belorusiji predstavlja neposreden odziv Moskve na domnevno ogrožanje s strani zahodnih zaveznic in predstavlja del širše strategije odvračanja, ki jo vodi Kremelj. Rakete srednjega dosega zdaj neposredno ogrožajo vzhodno krilo zveze NATO, kar potrjuje resnost trenutnih varnostnih razmer v regiji.

Rusko ministrstvo za obrambo in beloruske oblasti so potrdile, da je bil v Belorusiji uradno nameščen in v operativno uporabo predan najnovejši ruski raketni sistem srednjega dosega Orešnik. Beloruska stran je objavila videoposnetek, ki prikazuje namestitev teh hipersoničnih raket, ki lahko nosijo jedrske bojne glave, na svojem ozemlju. Sistem ima doseg do 5.500 kilometrov, kar Moskvi in Minsku omogoča doseganje ciljev po celotni Evropi. Ta poteza predstavlja pomembno stopnjevanje vojaške prisotnosti Ruske federacije v regiji in krepitev skupnih obrambnih zmogljivosti znotraj t. i. zvezne države. Raketni sistem Orešnik, ki so ga ruske strateške raketne sile že označile za pripravljenega na bojno uporabo, naj bi služil kot ključni element jedrskega odvračanja. Po poročanju tujih medijev ta razvoj dogodkov neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope, saj hipersonična tehnologija močno otežuje delovanje obstoječih sistemov zračne obrambe.

Rusija je po navedbah Kremlja zavzela trše stališče v mirovnih pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini, kar naj bi bila neposredna posledica domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je sestrelilo 91 dronov, ki so bili namenjeni proti prestižnemu posestvu, vendar za svoje navedbe niso predložili nobenih oprijemljivih dokazov, Ukrajina pa je vpletenost v dogodek že uradno zanikala. Incident so spremljale ostre in žaljive izjave nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu prek platforme Telegram neposredno grozil s smrtjo. Kljub zaostrovanju retorike in vojaških sovražnosti so se voditelji evropskih držav in Kanade sestali na virtualnem vrhu, kjer so razpravljali o mirovnih prizadevanjih pod vodstvom Združenih držav Amerike. Pogovori potekajo v času, ko se bližajo štiri leta od začetka ruske invazije, mednarodna skupnost pa si prizadeva najti diplomatsko pot za ustavitev spopadov. Razmere na fronti ostajajo napete, medtem ko Kremelj poudarja, da napadi na rusko ozemlje in strateške objekte, kot je Putinova rezidenca, onemogočajo hitre premike v smeri premirja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je opravil ločena telefonska pogovora s kazahstanskim predsednikom Kasim-Žomartom Tokajevom in iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom. Kazahstanski voditelj Tokajev je med pogovorom ostro obsodil nedavni napad ukrajinskih oboroženih sil z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika, kar predstavlja nadaljevanje usklajenih diplomatskih stikov med državama. Pogovor z iranskim kolegom Pezeškianom pa je bil osredotočen na aktualna vprašanja, ki so pomembna za obe državi, vendar Kremelj podrobnosti o vsebini teh razprav javnosti ni razkril. Diplomatska aktivnost Moskve odraža prizadevanja za ohranitev stabilnih zavezništev v srednji Aziji in na Bližnjem vzhodu. Kazahstan ostaja ključni strateški partner Rusije, kar potrjujejo tudi predhodni dogovori o energetskem in vojaškem sodelovanju. Pogovori z Iranom pa so v zadnjem obdobju postali še intenzivnejši zaradi geopolitičnih razmer in vojaško-tehničnega sodelovanja med državama, kar Moskva izkorišča za krepitev svojega vpliva v regiji.

Ruska teniška igralka Daria Kasatkina je pred začetkom odprtega prvenstva Avstralije prejela široko podporo soigralk in športne javnosti. Kasatkina, ki se v Melbourne vrača po krajšem premoru zaradi skrbi za duševno zdravje, bo tokrat nastopila v vlogi domače favoritinje. Odločitev, da turnir v Melbournu obravnava kot svoje novo domače prizorišče, je v teniškem svetu sprožila val pozitivnih odzivov. Strokovnjaki in igralci napovedujejo, da bo avstralsko občinstvo igralko toplo sprejelo, saj njena vrnitev predstavlja pomemben mejnik v njeni karieri. Podpora, ki jo prejema, poudarja pomen duševnega zdravja v vrhunskem športu in hkrati krepi njeno vlogo kot nove ljubljenke domačih navijačev. Pričakovanja pred njenim prvim nastopom so visoka, saj se Kasatkina po krajši odsotnosti ponovno vključuje v tekmovalni ritem na enem izmed štirih največjih turnirjev na svetu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal božična in novoletna voščila številnim tujim državnikom, pri čemer je iz seznama prejemnikov v Evropski uniji izpustil večino voditeljev. Iz Kremlja so sporočili, da so bili med redkimi evropskimi prejemniki novoletnih poslanic slovaški premier Robert Fico, madžarski predsednik vlade Viktor Orbán in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ruski predsednik je voščilo naslovil tudi na novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Izbor prejemnikov odraža trenutna diplomatska zavezništva in napetosti med Rusijo in Zahodom. Medtem ko so odnosi z večino članic Evropske unije zaradi ruske agresije v Ukrajini na najnižji ravni, Putin ohranja stike z voditelji, ki zagovarjajo bolj nevtralno ali Moskvi naklonjeno politiko. Fico in Orbán sta v preteklosti večkrat pozvala k normalizaciji odnosov in mirnemu reševanju sporov, kar Kremelj interpretira kot konstruktivno držo. Vključitev Donalda Trumpa na seznam pa nakazuje na pričakovanja Moskve glede morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki po njegovem nastopu mandata.

Donald Trump naj bi se poleg Ukrajine odločil igrati tudi na karto Venezuele. Po srečanju Zelenskega s Trumpom na Floridi je ta dejal, da sta Rusija in Ukrajina bližje dogovoru. Strokovnjakinja Olha Košarna je komentirala Trumpove izjave o jedrski elektrarni Zaporožje. Rusija je po obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco sporočila, da bo ponovno preučila svoje pogajalsko stališče.

V starosti 87 let je umrl slavni sovjetski in ruski iluzionist Emil Kio. O njegovi smrti je na družbenih omrežjih poročal njegov kolega, trener Edgard Zapašni. Ruska tiskovna agencija TASS je prav tako poročala o smrti.

Indija je v decembru zabeležila najnižjo raven uvoza ruske surove nafte v zadnjih treh letih, kar je neposredna posledica poostrenih sankcij Združenih držav Amerike proti ruskima energetskima velikanoma Rosneft in Lukoil. Po podatkih analitičnega podjetja Kpler se je obseg pošiljk zmanjšal na približno 1,1 milijona sodčkov na dan, kar predstavlja strm upad v primerjavi z novembrom, ko je uvoz znašal 1,8 milijona sodčkov dnevno. Upad je bil najbolj opazen pri zasebnem rafinerju Reliance Industries, ki je začasno ustavil nakupe, da bi se uskladil z zahtevami ameriškega ministrstva za finance. Kljub trenutnemu zmanjšanju analitiki ocenjujejo, da indijsko povpraševanje po ruski nafti strukturno ostaja nespremenjeno. Indijski državni rafinerji, vključno z Indian Oil Corp. in Bharat Petroleum Corp., so že začeli iskati alternativne poti in dobavitelje, ki niso pod neposrednim udarom sankcij. Po izteku enomesečnega roka za dokončanje poslov s sankcioniranimi subjekti so se nekatere rafinerije že vrnile k uvozu ruske nafte prek nesankcioniranih posrednikov, kar kaže na to, da gre za kratkoročno prilagoditev trga in ne za dolgoročno prekinitev energetskega sodelovanja med New Delhijem in Moskvo.

Evropski voditelji se bodo v torek sestali na pogovorih o mirovnih prizadevanjih pod vodstvom Združenih držav Amerike, katerih cilj je končanje vojne v Ukrajini. Srečanje poteka v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom ter po izjavah novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se ni želel zavezati konkretnemu časovnemu okviru za sklenitev mirovnega sporazuma. Evropska stran si prizadeva uskladiti svoja stališča z nastajajočo ameriško zunanjepolitično strategijo, ki v ospredje postavlja hitro končanje spopadov. Diplomatska prizadevanja se stopnjujejo, medtem ko Rusija in Ukrajina ohranjata trdna in pogosto diametralno nasprotna stališča glede ozemeljskih vprašanj in prihodnje varnostne arhitekture Evrope. Trumpova administracija naj bi se pri posredovanju zanašala na ožji krog svetovalcev, vključno z Jaredom Kushnerjem, kar v evropskih prestolnicah zbuja mešane občutke glede prihodnje vloge zveze Nato in stabilnosti regije. Glavne točke razhajanj ostajajo vprašanja ukrajinskega članstva v zahodnih zavezništvih in obseg morebitnih ozemeljskih koncesij.

Izvoz ruskega naravnega plina v Evropo po plinovodih se je v letošnjem letu zmanjšal za 44 odstotkov, s čimer je dosegel najnižjo raven od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Glavna razloga za drastičen upad sta zaprtje tranzitne poti preko Ukrajine in strateška odločitev Evropske unije o postopni opustitvi uvoza ruskih fosilnih goriv. Rusija je bila desetletja ključna dobaviteljica energentov za evropsko gospodarstvo, vendar je geopolitični konflikt povzročil korenite spremembe v energetskih tokovih na celini. Zmanjšanje dobave preko plinovodov sili evropske države v iskanje alternativnih virov, predvsem v obliki utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in povečanja deleža obnovljivih virov energije. Ta trend odraža širša prizadevanja Evropske unije za zagotavljanje energetske neodvisnosti od Moskve, kar je neposredna posledica ruske agresije na Ukrajino in kasnejših sankcij, ki so močno omejile gospodarsko sodelovanje med stranema.

Kitajska in Indija sta v torek izrazili zaskrbljenost in pozvali k deeskalaciji razmer, potem ko je Moskva obtožila Ukrajino poskusa napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Rusija v noči z nedelje na ponedeljek prestregla 91 ukrajinskih dronov dolgega dosega, ki naj bi ciljali na predsednikovo podeželsko posestvo severno od Moskve. Po navedbah ruskih oblasti napad ni povzročil materialne škode ali žrtev. Kijev je uradno zavrnil vpletenost v incident in poudaril, da nima dokazov o kakršnem koli napadu na Putinovo rezidenco. Ukrajinska stran trdi, da gre za rusko propagando, ki bi lahko služila kot opravičilo za prihodnje stopnjevanje agresije. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti glede mirovnih pogajanj, pri čemer je Rusija že napovedala morebitno revizijo svojih pogajalskih izhodišč zaradi domnevnega ogrožanja državnega vrha. Mednarodna skupnost, predvsem Peking in New Delhi, poudarjata nujnost dialoga in mirnega reševanja spora, da bi preprečili nadaljnje zaostrovanje konflikta.